Četrtek, 3. 1. 2019, 17.49
5 let, 3 mesece
Dolga roka ameriških sankcij posega tudi v ruska letala
Imajo denar, a ne bodo mogli kupiti suhojev
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
3,81
4
Ko so že mislili, da bodo svojo floto potniških letal lahko pomladili z ruskimi suhoji, je iranske letalske prevoznike doletela hladna prha iz Washingtona.
Skoraj 1,8 milijarde evrov so iranski letalski prevozniki želeli nameniti za nakup ruskih letal suhoj superjet 100, a nakupa vendarle ne bo mogoče skleniti. Ker je v teh ruskih letalih več kot deset odstotkov ameriške tehnologije, morajo vsak tak nakup odobriti tudi ZDA, katerih predsednik Donald Trump vztraja pri neusmiljeni gospodarski blokadi Irana.
Ameriške sankcije blokirale velika naročila pri Airbusu in Boeingu
Ko je Trump maja 2018 napovedal, da se bodo ZDA umaknile iz jedrskega sporazuma in posledično ponovno uvedle sankcije proti Iranu, je upanje iranskih letalskih prevoznikov, katerih le manjši del ima potrebna spričevala in dovoljenja za polete v Evropsko unijo, na nakup nujno potrebnih, predvsem večjih letal hitro propadlo.
V nekajmesečnem obdobju po uspešni sklenitvi jedrskega sporazuma, ko je bila večina sankcij proti Iranu ukinjenih, so iranski letalski prevozniki pri ameriškem Boeingu in nemško-francoskem Airbusu naročili več sto novih letal v skupni vrednosti več deset milijard evrov, a je vnovična uvedba ameriških sankcij vse te posle hipoma ustavila.
Irancem je tako uspelo prevzeti le tri Airbusova letala in prav nobenega Boeingovega.
Irancem je v kratkem obdobju, ko ni bilo ameriških sankcij v polnem obsegu, uspelo prevzeti le tri nova letala znamke Airbus - preostalih skoraj sto naročenih letal najbrž ne bodo dobili kmalu.
Suhoji so obetali premostitev
Iranci so se tako obrnili na ruskega proizvajalca, saj so upali, da bodo tako le prišli do novih letal. Prvotne razlage so namreč namigovale, da se ameriške sankcije ne morejo nanašati na ruska letala.
Toda Američani svoje sankcije izvajajo ne le pri dobavah letal, ki jih naredijo v ZDA, temveč tudi pri dobavah katerega koli letala iz katere koli svetovne tovarne, če ta vsebujejo, kot so opredelili, pomemben delež delov, narejenih v ZDA.
Potniško letalo suhoj superjet 100 lahko sprejme do 98 potnikov, zato Irancem ne more nadomestiti zaradi sankcij propadlih poslov za večja letala drugih proizvajalcev.
V te namene štejejo, da je pomemben delež že deset odstotkov, zaradi česar te sankcije zajemajo tudi ruska letala suhoj.
Zato mora tudi ruski proizvajalec pridobiti dovoljenja ameriškega finančnega ministrstva oziroma njegovega urada, ki nadzira skladnost z ameriškimi sankcijami. Tega dovoljenja glede na odnos ZDA do Irana ni mogoče pričakovati.
Kaj Irancem sploh še preostane?
Tako državni Iran Air kot zasebni Aseman Airlines sta vsak nameravala kupiti po 20 letal suhoj superjet 100, katerega cena je okrog 50 milijonov evrov, to pa je le del nedavnih iranskih naročil. Propadli posel je slaba novica tudi za ruskega proizvajalca, a obenem ugotavljajo, da bi bila menjava ameriških delov v letalih superjet 100 za kake druge zanje nesprejemljiva in nesmotrna.
A tudi če bi jim ta posel uspelo izpeljati do konca, suhoj superjet 100 ne bi izpolnil vseh zahtev in pričakovanj iranskega državnega letalskega prevoznika Iran Air o obnovi flote. Suhoj superjet namreč lahko sprejme do 98 potnikov in ne more v celoti nadomestiti večjih airbusov in boeingov, ki bi jih Iran Air potreboval za svoje pomembnejše proge.
Iranski letalski prevozniki bi lahko potrebovali do 500 novih letal, a jim ameriške sankcije vedno bolj krčijo možnosti. Naslednja možnost, s katero naj bi se Iranci spogledovali, so ukrajinska letala znamke Antonov.
4