Sreda, 16. 9. 2026, 11.39
3 tedne
Hashima Thacija obsodili na 25 let zapora zaradi vojnih zločinov #foto
Današnja obsodilna sodba bi lahko dodatno zaostrila že tako napete medetnične odnose na Kosovu ter vplivala tudi na odnose med Beogradom in Prištino.
Posebno sodišče v Haagu je nekdanjega kosovskega predsednika Hashima Thacija obsodilo na 25 let zapora zaradi vojnih zločinov med vojno na Kosovu v 90. letih prejšnjega stoletja. Visoke zaporne kazni je prisodilo tudi preostalim trem obtoženim nekdanjim voditeljem Osvobodilne vojske Kosova (OVK).
Z izrekom prvostopenjske sodbe na posebnem sodišču v Haagu za vojne zločine na Kosovu se je končal več kot petletni sodni proces proti štirim vodilnim predstavnikom nekdanje Osvobodilne vojske Kosova (OVK). Na razsodbo se sicer lahko pritožijo. Sodišče je Hashima Thacija spoznalo krivega umorov, mučenja, okrutnega ravnanja in nezakonitega pridržanja. Prisodilo mu je 25 let zapora.
Poleg Thacija, ki je bil politični voditelj OVK, je nekdanja predsednika kosovskega parlamenta Jakupa Krasniqija prav tako obsodilo na 25 let zaporne kazni, Kadrija Veselija pa na 18 let. Nekdanji poslanec Rexhep Selimi je prejel 13 let zaporne kazni. Vsi so bili v priporu v Haagu od novembra 2020.
Četverica na Kosovu velja za vojne junake, med njimi še posebej Thaci kot ključna osebnost prizadevanj za neodvisnost te nekdanje jugoslovanske pokrajine. V središču Prištine se je danes zbrala nepregledna množica njegovih podpornikov, ki so bili nad odločitvijo haškega sodišča razočarani.
Sodišče je vse štiri obtožene v okviru skupnega zločinskega podviga spoznalo za krive nezakonitega pridržanja 385 ljudi, okrutnega ravnanja z 49 osebami, mučenja 303 oseb ter umora 96 ljudi. Veselija in Krasniqija je spoznalo tudi za kriva protipravnega oziroma samovoljnega odvzema prostosti.
Sodišču zločinov proti človečnosti ni uspelo dokazati
Četverice pa ni spoznalo za krive zločinov proti človečnosti. Kot je v obrazložitvi sodbe dejal predsedujoči sodnemu senatu Charles Smith, tožilstvu namreč ni uspelo dokazati, da je bil izveden "razširjen napad na civilno prebivalstvo", za katerega so bili obtoženi.
Sodni senat je ugotovil, da so bili številni pridržani izpostavljeni hudemu fizičnemu in psihičnemu nasilju. Nekaterim so med zlorabami pulili nohte in lomili ude, številni so bili pretepeni tako hudo, da niso mogli stati, nekateri pa so umrli za posledicami poškodb. Po besedah sodnika Smitha imajo številne žrtve še danes trajne posledice.
Tožilstvo je za vsakega od obtoženih zahtevalo po 45 let zapora zaradi vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti med vojno na Kosovu v letih 1998 in 1999, ko se je OVK proti silam Zvezne republike Jugoslavije (ZRJ) borila za neodvisnost Kosova.
Obtožnica jih je med drugim bremenila, da so bili kot člani vodstva OVK odgovorni za preganjanje, nezakonito zapiranje in pridržanje, okrutno ravnanje, mučenje in umore med vojno na Kosovu in po njej. Vsi štirje so zanikali krivdo. Obramba pa je zahtevala oprostilno sodbo.
V podporo obtožencem se je na trgu v Haagu zbralo več tisoč Albancev iz vse Evrope, ki jim je policija preprečila, da bi prišli do sodišča. Po izreku sodbe, ki so jo spremljali v živo in z jeznimi vzkliki, je prišlo do manjšega konflikta med protestniki in policijo, ki je proti njim uporabila solzivec in pendreke. Nato so se mirno razšli, poroča portal Balkaninsight.
V središču Prištine pa so se danes zbrali podporniki nekdanje OVK z njenimi zastavami. Izrek sodbe so spremljali tudi na velikem zaslonu, kjer so zbrani z ovacijami pospremili navedbe sodnika, da četverica obtoženih ni zagrešila zločinov proti človečnosti in da je bil njihov cilj neodvisnost Kosova, je poročala srbska javna radiotelevizija RTS.
Proti Thaciju poteka še en postopek
Proti Thaciju na sodišču v Haagu sicer poteka še en, ločen postopek zaradi domnevnega oviranja pravosodja, v katerem mu očitajo, da je iz pripora skušal vplivati na priče in razkrivati zaupne informacije. Tožilstvo zanj v tem postopku zahteva šest let zapora, obramba pa oprostitev.
Vojna na Kosovu je zahtevala okoli 13 tisoč življenj in se je končala po Natovem bombardiranju takratne ZRJ, po katerem so se srbske sile umaknile s Kosova. Posebno sodišče za vojne zločine na Kosovu so v Haagu ustanovili leta 2015 za obravnavo zločinov pripadnikov OVK med vojno in po njej.