Torek, 9. 6. 2026, 10.00
1 mesec
Galuzin: Rusija in Belorusija sta pripravljeni uporabiti tudi jedrsko orožje
Mihail Galuzin je karierni ruski diplomat in namestnik zunanjega ministra Sergeja Lavrova, pristojen tudi za vprašanja Skupnosti neodvisnih držav ter Zvezne države Rusije in Belorusije. Pred imenovanjem v Moskvi je bil med drugim ruski veleposlanik v Indoneziji in na Japonskem.
Namestnik ruskega zunanjega ministra Mihail Galuzin je po poročanju ruskih medijev dejal, da sta Moskva in Minsk za zaščito Zvezne države pripravljena uporabiti vsa razpoložljiva sredstva, vključno z jedrskim orožjem. Zvezo Nato je ob tem obtožil provokativnega kopičenja vojaških sil ob mejah Rusije in Belorusije.
Namestnik ruskega zunanjega ministra Mihail Galuzin je danes za ruski časnik Izvestia dejal, da sta Rusija in Belorusija za zaščito Zvezne države pripravljeni uporabiti vsa razpoložljiva sredstva, tudi jedrsko orožje. O njegovi izjavi za zdaj poročajo predvsem ruski mediji, med njimi ruska tiskovna agencija Tass in državni medij Sputnik. Večjih zahodnih medijev, ki bi izjavo samostojno povzeli, ni mogoče najti. Izvestia je sicer eden najstarejših in najpomembnejših dnevnih časopisov v Rusiji, ki je bil ustanovljen leta 1917. V času Sovjetske zveze je bil uradni glasnik sovjetske vlade, danes pa deluje kot provladni medij v zasebni lasti.
Galuzin je govoril o zaščiti t. i. Zvezne države Rusije in Belorusije, formalnega integracijskega okvira med državama, ki obstaja od leta 1999. Državi vse tesneje varnostno, vojaško in zunanjepolitično sodelujeta.
Zvezo Nato obtožil provokacij
Galuzin je v izjavi za Izvestio poudaril, da se vojaško in varnostno sodelovanje med Moskvo in Minskom nenehno izboljšuje. Po njegovih besedah državi poglabljata sodelovanje med oboroženimi silami in varnostnimi organi, pri čemer se sklicujeta na sporazum o varnostnih jamstvih, ki sta ga Rusija in Belorusija podpisali decembra 2024. "Modalitete sodelovanja med oboroženimi silami Rusije in Belorusije ter med varnostnimi organi obeh držav se nenehno izboljšujejo," je po poročanju ruskih medijev poudaril Galuzin.
Galuzin je hkrati Nato obtožil, da "demonstrativno" krepi svoje sile v bližini meje z Rusijo in Belorusijo. Ob tem je navedel vojaške vaje v regiji in povečano število incidentov z brezpilotnimi letalniki.
Galuzinova izjava prihaja v času, ko Moskva in Minsk vse bolj tesno povezujeta svojo vojaško in varnostno politiko. Ruski predsednik Vladimir Putin in beloruski voditelj Aleksander Lukašenko sta decembra 2024 podpisala sporazum o varnostnih jamstvih v okviru zvezne države Rusije in Belorusije. Putin je takrat dejal, da lahko zaščita obeh držav vključuje uporabo "vseh razpoložljivih sil in sredstev", tudi ruskega taktičnega jedrskega orožja, nameščenega na ozemlju Belorusije.
Rusija je leta 2024 tudi posodobila svojo jedrsko doktrino. Ta po razlagah neodvisnih strokovnjakov dopušča možnost uporabe jedrskega orožja tudi v primeru konvencionalnega napada, ki bi predstavljal kritično grožnjo suverenosti ali ozemeljski celovitosti Rusije oziroma Belorusije.
Moskva je v Belorusiji že namestila taktično jedrsko orožje, beloruske sile pa so z rusko vojsko v zadnjih mesecih izvajale vaje, namenjene pripravam na morebitno uporabo jedrskega orožja. Rusija pri tem trdi, da gre za odvračanje in zaščito zavezniške države, zahodne države pa takšno jedrsko signaliziranje razumejo kot stopnjevanje pritiska na Nato in Ukrajino.
Nato svojo okrepljeno prisotnost na vzhodnem krilu opisuje kot obrambno. Severnoatlantsko zavezništvo navaja, da je povečalo pripravljenost in število večnacionalnih bojnih skupin v državah članicah ob vzhodni meji kot odgovor na rusko ravnanje, vključno z vojno v Ukrajini, kršitvami zračnega prostora in hibridnimi grožnjami.
Današnja Galuzinova izjava nadaljuje vzorec ruskih jedrskih groženj, ki ga Moskva uporablja kot sredstvo odvračanja in političnega pritiska. Kljub temu takšne izjave povečujejo tveganje napačnih ocen v že močno militarizirani regiji med Rusijo, Belorusijo in državami članicami Nata.