Torek, 9. 6. 2026, 4.00
1 mesec, 1 teden
Donald Trump naj bi razmišljal o nakupu otočja Chagos, kjer stoji pomembno vojaško oporišče
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
7,65
Na strateškem otoku Diego Garcia je okoli 1.500 ameriških vojakov in vsaj še enkrat toliko civilistov, ki skrbijo za vzdrževanje vojaške opreme in obveščevalne dejavnosti. Britanski kontingent obsega okoli 40 pripadnikov.
Administracija Donalda Trumpa naj bi preučevala možnost, da bi ZDA obšle London in z Mavricijem sklenile lasten dogovor o nadzoru nad strateško pomembnim otokom Diego Garcia v Indijskem oceanu, poroča britanski The Telegraph. Razmišljanje se umešča v širši vzorec Trumpove zunanjepolitične retorike, v kateri so se v zadnjem času znašli tudi Grenlandija, Kuba, Panamski prekop in Kanada.
Bela hiša naj bi preučevala načrt, po katerem bi ZDA odkupile otočje Chagos v Indijskem oceanu. S tem bi lahko ameriški predsednik Donald Trump spodkopal načrt britanskega premierja Keira Starmerja, da Združeno kraljestvo suverenost nad otočjem prenese na Mavricij, poroča britanski The Telegraph.
Po navedbah časnika so ameriški uradniki pripravili predlog, po katerem bi Washington obšel London in z Mavricijem poskušal doseči lasten dogovor o nadzoru nad otokom Diego Garcia. Na njem je eno najpomembnejših ameriško-britanskih vojaških oporišč na svetu.
Nakup otočja po navedbah Telegrapha ni glavna možnost, o kateri razmišljajo v Beli hiši, je pa ena od več rešitev, ki naj bi jih pripravila Trumpova administracija. Namen predloga naj bi bil zagotoviti dolgoročno varnost vojaškega oporišča Diego Garcia v času vse večje negotovosti glede prihodnjega statusa otočja.
Strateška točka med Afriko, Azijo in Bližnjim vzhodom
Britansko zemlje v Indijskem oceanu obsega šest atolov arhipelaga Chagos z več kot tisoč majhnimi otoki, Diego Garcia je največji izmed njih. Zaradi svoje lege je izjemno pomemben za ameriške in britanske vojaške operacije na Bližnjem vzhodu, v Afriki in indijsko-pacifiški regiji.
Ameriški nadzvočni strateški bombniki B-1 v vojaškem oporišču na otoku Diego Garcia.
Po poročanju Telegrapha so v Trumpovi administraciji zaskrbljeni, da bi prenos suverenosti na Mavricij lahko odprl vrata varnostnim tveganjem, zlasti zaradi kitajskega vpliva v Indijskem oceanu. V Washingtonu naj bi se bali, da bi sprememba nadzora nad okoliškimi vodami povečala možnost vohunjenja in otežila delovanje zahodnih sil.
Vojna z Iranom in krepitev kitajske mornarice sta po navedbah časnika v ZDA znova okrepili pozive k ohranitvi verige strateških oporišč po svetu. Diego Garcia je pri tem posebej pomemben, saj lahko z njega ameriške sile izvajajo dolge bombniške misije in nadzorujejo velik del Indijskega oceana.
Chagos kot del širše Trumpove geopolitike
Morebitni ameriški interes za Chagos ni osamljen primer. Trump je v preteklosti že večkrat pokazal zanimanje za ozemlja, ki jih vidi kot strateško pomembna za ameriško varnost in globalno moč. Najodmevnejši primer je Grenlandija, ki je del Kraljevine Danske, a ima široko avtonomijo. Trump je že v prvem mandatu javno razmišljal o njenem nakupu, v zadnjem času pa je idejo znova obudil kot vprašanje nacionalne varnosti ZDA.
Trump in njegovi sodelavci so pri Grenlandiji poudarjali predvsem arktično varnost, nahajališča redkih zemelj in vse večjo prisotnost Rusije ter Kitajske na severu. Takšne izjave so naletele na ostre odzive v Københavnu in na Grenlandiji, kjer vztrajajo, da otok ni naprodaj in da o njegovi prihodnosti lahko odločajo samo Grenlandci.
Podobno ostro odmeva tudi Trumpova retorika o Kubi. V zadnjih mesecih je Washington poostril pritisk na Havano, Trump pa je večkrat namignil, da bi lahko ZDA po koncu vojne z Iranom svojo pozornost usmerile proti Kubi. Ameriški mediji so poročali tudi o njegovih izjavah, da bi lahko ZDA Kubo "vzele" oziroma da bi se tam lahko zgodile "velike spremembe". Kuba je takšne izjave razumela kot grožnjo svoji suverenosti, del ameriških demokratov pa je poskušal omejiti možnost vojaškega ukrepanja brez soglasja kongresa.
Chagos se tako umešča v širšo sliko Trumpove zunanje politike, v kateri se strateška ozemlja pogosto obravnavajo kot predmet pogajanj, pritiska ali celo morebitnega prevzema. Pri tem se prepletajo varnostni argumenti, tekmovanje s Kitajsko in Rusijo, nadzor nad pomorskimi potmi ter Trumpov značilni pristop, po katerem so tudi občutljiva vprašanja suverenosti predstavljena kot vprašanje dogovora oziroma posla.
Starmerjev dogovor z Mavricijem pod pritiskom
Združeno kraljestvo in Mavricij sta maja lani podpisala sporazum, v skladu s katerim naj bi London suverenost nad otočjem Chagos, svojim čezmorskim ozemljem, predal svoji nekdanji koloniji Mavricij. Otok Diego Garcia s strateško pomembnim ameriško-britanskim vojaškim oporiščem pa bi začasno, za vsaj 99 let, ostal pod nadzorom Londona.
A zaradi Trumpovega nasprotovanja so načrte začasno preložili, z njim bodo nadaljevali le, če bo imel podporo ZDA, so aprila sporočili z Downing Streeta.
Za britansko vlado je sporazum sicer poskus zaprtja desetletja trajajočega spora o kolonialni dediščini. Mavricij že dolgo trdi, da je bilo otočje Chagos nezakonito ločeno od njega pred njegovo neodvisnostjo. Mednarodna sodišča in Združeni narodi so v preteklih letih večkrat okrepili pritisk na London, naj konča britanski nadzor nad otočjem.
Toda načrt je v Združenem kraljestvu sprožil ostre politične polemike. Kritiki opozarjajo, da London predaja strateško izjemno pomembno ozemlje državi, ki jo del zahodnih varnostnih krogov vidi kot preveč izpostavljeno vplivu Kitajske. Podporniki dogovora pa trdijo, da sporazum ohranja vojaško prisotnost ZDA in Združenega kraljestva na Diegu Garcii, hkrati pa odpravlja star kolonialni spor.
Washington lahko dogovor blokira
Telegraph opozarja, da britanska vlada dogovora ne more izpeljati brez ameriškega soglasja, saj je delovanje oporišča Diego Garcia urejeno tudi z ameriško-britanskimi obrambnimi dogovori iz šestdesetih in sedemdesetih let prejšnjega stoletja.
Trump je sicer sprva podpiral britanski dogovor z Mavricijem, nato pa ga je januarja letos označil za "veliko neumnost". V ospredju naj bi bila zlasti ameriška želja, da ohrani popoln in varen dostop do oporišča v času zaostrenih razmer na Bližnjem vzhodu.
Ena od možnosti, ki naj bi jo preučevali v Washingtonu, je, da bi ZDA počakale na prenos suverenosti iz Združenega kraljestva na Mavricij, nato pa bi se neposredno z mavricijsko vlado pogajale o nakupu ali drugačni obliki nadzora nad otočjem.
Cena morebitnega ameriškega prevzema po navedbah Telegrapha ni znana. Prav tako ni jasno, ali bi Mavricij sploh sprejel takšen predlog, saj bi prodaja strateško in simbolno pomembnega otočja sprožila resna politična in pravna vprašanja.
Otočje z bolečo zgodovino
Chagos ni pomemben le zaradi vojaškega pomena. Otočje je tudi simbol ene najbolj spornih epizod britanske kolonialne politike. Med šestdesetimi in sedemdesetimi leti prejšnjega stoletja so bili prebivalci Chagosa prisilno izseljeni z otokov, da bi odstopili prostor za vojaško oporišče.
Številni prebivalci Chagosa, ki danes živijo predvsem na Mavriciju, Sejšelih in v Združenem kraljestvu, že desetletja zahtevajo pravico do vrnitve. Zanje razprava o suverenosti ni le vprašanje geopolitike, temveč tudi vprašanje poprave zgodovinske krivice.
Letališče na otoku Diego Garcia ima 3.600 metrov dolgo vzletno-pristajalno stezo, ki je primerna za največja bombniška, transportna in izvidniška letala ameriških zračnih sil.
Morebitni ameriški nakup otočja bi zato odprl novo poglavje v že tako občutljivem sporu, v katerem se prepletajo vojaški interesi ZDA in Združenega kraljestva, ambicije Mavricija, vpliv Kitajske v Indijskem oceanu ter pravice razseljenih prebivalcev Chagosa.
Iz Bele hiše so za Telegraph sporočili, da ZDA z britanskimi zavezniki ostajajo v rednih pogovorih o ohranitvi Diega Garcie kot regionalne varnostne platforme. Downing Street se po navedbah časnika na prošnje za komentar ni odzval.
