Torek, 12. 5. 2026, 11.02
1 mesec
Bo Nemčiji uspelo uresničiti ambiciozen načrt?
Pod pritiskom ruskega napada na Ukrajino in negotovosti glede podpore ZDA je Nemčija pripravila novo vojaško strategijo.
Po desetletjih pacifizma in proračunskih rezov je Nemčija začela uresničevati ambiciozen načrta za preobrazbo v najmočnejšo konvencionalno vojsko v Evropi. Nova vojaška strategija, ki jo je aprila predstavil obrambni minister Boris Pistorius, predvideva, da bo imela nemška vojska do leta 2030 okoli 460 tisoč vojakov in rezervistov, od teh naj bi bilo približno 260 tisoč aktivnih članov. Glavni cilj je, da Nemčija do leta 2039 postane vodilna evropska sila v konvencionalnem vojskovanju, poroča Telegraph.
"Bundeswehr razvijamo v najmočnejšo konvencionalno vojsko v Evropi. Kratkoročno krepimo svojo obrambo in odpornost, srednjeročno merimo na znatno povečanje celovitih zmogljivosti, dolgoročno pa bomo vzpostavili tehnološko premoč," je ob predstavitvi nove vojaške strategije napovedal nemški obrambni minister Boris Pistorius. Poudaril je, da se Nemčija namerava manj zanašati na ZDA in bolj na Evropo, da bi odvrnila naraščajočo grožnjo, ki jo predstavlja Rusija.
Nemški minister za obrambo Boris Pistorius
V skladu z novo strategijo naj bi imela nemška vojska do leta 2030 okoli 460 tisoč vojakov in rezervistov, od teh naj bi bilo približno 260 tisoč aktivnih članov. Med drugim predvideva tudi hitrejšo mobilnost sil, krepitev rezerv, zmanjšanje birokracije in vlaganje v visoko tehnologijo, od umetne inteligence do natančnega orožja dolgega dosega.
Nemčija pred številnimi izzivi
Kljub ambicioznim načrtom so pred Nemčijo številni izzivi. Za doseganje zastavljenih ciljev se mora nemška orožarska industrija hitro širiti, medtem ko je zaposlovanje počasno, javnost pa še vedno ni povsem naklonjena vrnitvi obveznega služenja vojaškega roka. Kritiki zato opozarjajo, da bodo ambiciozni načrti morda ostali le na papirju, če Nemčija ne bo odpravila birokratskih ovir in izdatno povečala števila usposobljenih delavcev.
Preobrat v delovanju Nemčije po oceni kritikov že negativno vpliva na življenje nemških državljanov, saj Berlin del svoje socialne države žrtvuje za financiranje novih obrambnih zmogljivosti. Še dodatno je ta proces pospešilo Trumpovo zmanjšanje števila ameriških vojakov v Nemčiji. V začetku maja je napovedal umik pet tisoč vojakov, število pa se bo po njegovih besedah še povečevalo.
Nemška vlada je medtem že odobrila sveženj rezov v socialno državo v vrednosti več deset milijard evrov do leta 2030 z namenom sprostitve denarja za obrambo. Poleg tega bi vojaški proračun za leto 2027 lahko dosegel rekordnih 133 milijard evrov. Kritiki na levi ob tem opozarjajo, da gre za plačevanje militarizacije na račun delavcev in upokojencev. Toda vlada odgovarja, da ni alternative, ker je Rusija pokazala, da mir v Evropi ni več zagotovljen, ameriška zanesljivost pa ni več nedvomna, piše Brusselssignal.
Po desetletjih pacifizma, ko se je Nemčija izogibala vojaški moči, je Putinov napad na Ukrajino leta 2022 vse spremenil. Nemčija je končala svojo odvisnost od ruskega plina, začela dobavljati orožje Ukrajini in sprejela vlogo vodje evropske obrambe.