Nekdanji vojaški poveljnik bosanskih Srbov, Ratko Mladić, med Srbi očitno še vedno uživa močno podporo.
Kot je razkrila anketa beograjskega radia B-92, kar dve tretjini Srbov informacij o tem, kje se skriva Mladić, ne bi posredovali pristojnim organom. Le dobrih 14 odstotkov vprašanih je odgovorilo, da bi bili pripravljeni posredovati informacije o Mladiću, po aretaciji Radovana Karadžića najbolj iskanega ubežnika haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije.
Za informacije razpisana nagrada v višini milijona evrov
Anketa je bila opravljena, potem ko so srbske oblasti v tiralicah, obešenih na policijskih postajah in sodiščih po vsej državi, ljudi pozvale, naj jim posredujejo informacije o haaškem obtožencu. Za informacije, ki bi vodile v Mladićevo aretacijo, je tudi razpisana nagrada v višini milijona evrov.
Anketa odseva slabo podobo haaškega sodišča v Srbiji
Predsednik srbskega nacionalnega sveta za sodelovanje s haaškim sodiščem Rasim Ljajić je rezultate ankete pojasnil s slabo podobo haaškega sodišča v Srbiji ter z vedenjem mednarodne skupnosti, ki premalo ceni dejstvo, "da je prav Srbija tribunalu ZN izročila največ - čez 40 - haaških obtožencev, in je sedaj zaradi Mladića ustavila nadaljnje približevanje Srbije EU".
EU takoj zamrznila podpisan sporazum o pridruževanju
Srbija je namreč 29. aprila lani podpisala sporazum o stabilizaciji in pridruževanju z EU. Dokument poleg začasnega sporazuma, ki vključuje trgovinske določbe, sestavlja še jedrni del, ki se nanaša na vsa preostala vprašanja med podpisnicama. Trgovinski del običajno začne veljati kmalu po podpisu, medtem ko morajo drugi del za uveljavitev ratificirati vse države članice EU.
V primeru Srbije je EU uveljavitev trgovinskega dela sporazuma zamrznila takoj ob podpisu, pogoj za njegovo uveljavitev pa je popolno sodelovanje s haaškim Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije, kar mnogi tolmačijo kot predajo Mladića in nekdanjega vodje samooklicane Republike Srbske krajine na Hrvaškem Gorana Hadžića sodišču v Haagu.
V EU še ni soglasja za odmrznitev začasnega sporazuma. Češko predsedstvo, Evropska komisija in vse države članice razen Nizozemske tako menijo, da je lanska aretacija nekdanjega političnega vodje bosanskih Srbov Radovana Karadžića zadostno "izboljšanje" sodelovanja Beograda s Haagom. Srbija ostaja edina država na Zahodnem Balkanu, ki je omenjeni sporazum podpisala, a še ni začela uveljavljati njegovega trgovinskega dela.
Zaradi zapletov načeta podpora srbske javnosti vstopu v EU
Ti zapleti v srbskem približevanju uniji so nekoliko načeli tudi podporo srbske javnosti vstopu v EU. Kot kažejo izsledki raziskave srbskega vladnega urada za evropsko integracijo, vstop Srbije v unijo podpira 61 odstotkov državljanov, kar je za šest odstotnih točk manj kot v zadnjem merjenju javnega mnenja maja lani. Podpora sicer še vedno ostaja zelo močna, saj bi v primeru referenduma proti vstopu glasovalo le 13 odstotkov vprašanih.
3
