Hamenej: Memorandum smo podpisali, a to še ne pomeni, da bo Teheran sprejel stališča Washingtona

21.01 Trump vztraja pri obrambi sporazuma z Iranom

Ameriški predsednik Donald Trump, ki je danes zavrnil kritike nedavno doseženega sporazuma z Iranom, je na svojem družbenem omrežju Truth Social nadaljeval z obrambo sporazuma, ki ga poleg demokratov in Izraela kritizirajo tudi republikanci. Med drugim je zagotovil, da ZDA Iranu ne bodo plačale 300 milijard dolarjev.

"ZDA ne bodo izplačale Iranu 300 milijard dolarjev. To so lažne novice! Za ZDA to pomeni le uspeh, nižje cene nafte in zmago. Poglejte si borzo," je zapisal predsednik ZDA. Demokrate je pri tem znova označil za "butaste" in jih obtožil širjenja propagande.

Med kritiki v ZDA najbolj izstopa ravno omenjenih 300 milijard dolarjev, čeprav člani Trumpove vlade ponavljajo, da jih bodo plačale zalivske države.

Razlog za to je tudi, da je Trump redno kritiziral jedrski sporazum z Iranom, sklenjen leta 2015 v času nekdanjega predsednika Baracka Obame, češ da je vključeval "vreče denarja" za Iran. Del Obamovega sporazuma, od katerega je Trump leta 2018 enostransko odstopil, je bilo namreč tudi vračilo 1,7 milijarde dolarjev iranskih sredstev, ki so bila v ZDA zamrznjena še iz časa pred islamsko revolucijo leta 1979.

Trumpova vlada kot uspeh vojne in pogajanj razglaša tudi ponovno odprtje Hormuške ožine. Ta je bila pred vojno odprta in jo je bilo mogoče prečkati brez plačila, po ameriško-izraelskih napadih pa je Iran ožino zaprl, tja postavil morske mine in začel zaračunavati pristojbine za prečkanje.

20.53 Modžtaba Hamenej: Prihodnja pogajanja z ZDA na štiri oči

"Načeloma sem imel drugačno mnenje, vendar sem dal soglasje zaradi zaveze, ki mi jo je dal spoštovani (iranski, op. p.) predsednik kot predsednik vrhovnega sveta za nacionalno varnost, da bo zaščitil pravice iranskega naroda in uporniške fronte," je Hamenej poudaril v sporočilu, ki so ga prebrali na iranski televiziji.

Sam se od začetka konflikta, ki se je 28. februarja začel z napadi ZDA in Izraela na Iran, v katerih je bil ubit njegov predhodnik in oče Ali Hamenej, še vedno ni pojavil v javnosti. To je bil njegov prvi odziv na sporazum med Iranom in ZDA o koncu vojne, ki sta ga v sredo podpisala ameriški predsednik Donald Trump in iranski predsednik Masud Pezeškian.

"Jasno je, da pogajanja, ki bodo v prihodnosti potekala na štiri oči, ne pomenijo sprejetja sovražnikovega stališča," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dodal Hamenej.

Po njegovih navedbah je Trump "uporabil vse mogoče vzvode", da je "iz obupa" zagotovil sklenitev sporazuma, in v govoru še poudaril, da je od Pezeškiana prejel zagotovila glede sporazuma, češ da ta ne bo sprejet, "če bo ameriška stran postavljala pretirane zahteve".

Z dogovorom se končuje vojna na Bližnjem vzhodu, v sklopu katere je Iran na ameriško-izraelske odgovoril z izstreljevanjem raket in dronov na okoliške države ter zaprl Hormuško ožino, ki je zaradi količine energentov, ki potujejo prek nje, ključna morska pot za svetovno gospodarstvo. ZDA so se odzvale z blokado iranskih pristanišč.

V skladu z dogovorom se končujejo vsi spopadi, vključno z Libanonom. Iran je pristal še na razredčenje svojega visoko obogatenega urana, medtem ko je odprava sankcij vezana na končni dogovor o iranskem jedrskem programu, za katerega sporazum predvideva 60 dni časa. ZDA naj bi tudi sprostile zamrznjena iranska sredstva, vzpostavljen pa bo še 300 milijard dolarjev vreden sklad za obnovo Irana.

19.06 Vance meni, da se je 60-dnevno obdobje za pogajanja z Iranom začelo danes

Podpredsednik ZDA JD Vance je danes novinarjem v Beli hiši pojasnjeval sporazum o miru z Iranom, ki je v ZDA deležen ostrih kritik. Ocenil je tudi, da se je 60-dnevno obdobje za nadaljnja pogajanja o podrobnostih in nekaterih ključnih vprašanjih začelo danes, poroča televizija Fox News.

"Rekel bi, da se je 60-dnevno obdobje uradno začelo danes, saj sporazum velja od srede," je izjavil Vance. Dodal je, da je ameriška vojska po podpisu memoranduma o razumevanju že začela spuščati iranske ladje skozi svojo pomorsko blokado.

"Centralno poveljstvo je več kot 12 ladjam dovolilo prečkati našo pomorsko blokado, s čimer izpolnjujemo tudi naš del sporazuma v njegovi začetni fazi," je dejal in dodal, da tudi Iranci že drugo noč zapored niso streljali na nobeno ladjo v Hormuški ožini.

Vance, za katerega je Trump na vrhu G7 v Franciji dejal, da bo kriv, če zadeve ne bodo šle po načrtih, je dejal, da bo morda ta konec tedna odpotoval na pogajanja z Iranom v Švico, vendar to še ni gotovo.

"Menimo, da se bodo ta tehnična pogajanja začela ta konec tedna. To je še vedno načrt, vendar se lahko spremeni," je dejal podpredsednik ZDA.

Branil je tudi določilo sporazuma o 300 milijardah dolarjev za obnovo Irana. "Kot vsi veste, je del tega memoranduma o soglasju, ki je bil po mojem mnenju najbolj napačno predstavljen v nekaterih medijih, ideja, da Iranci dobijo vse te ugodnosti. Slišali boste govorice o 300 milijardah dolarjev, ali 24 milijardah dolarjev, ali tej ali oni številki. Preprosto dejstvo pa je, da je edini način, da Iranci dobijo katerakoli sredstva, ta, da v celoti izpolnijo določila," je dejal Vance. Zatrdil je še, da od 300 milijard dolarjev ZDA ne bodo prispevale niti centa.

Vance je že v ponedeljek za CBS dejal, da bodo sredstva za 300-milijard dolarjev vreden sklad prispevale zalivske države. Danes je medije na novinarski konferenci pozval, naj poročajo pošteno, da ZDA Iranu ne bodo dale denarja, Iran pa bo imel gospodarske koristi le, če izpolni svoje obveznosti, navaja Fox News.

Obregnil se je tudi ob kritike v Izraelu od koder prihajajo najostrejše kritike sporazuma z Iranom, poroča francoska tiskovna agencija AFP. "Če bi bil v kabinetu izraelske vlade, verjetno ne bi napadal edinega močnega zaveznika, ki mi je še ostal na svetu. Morajo se zbuditi in uvideti realnost," je dejal Vance, ki je bil do 28. februarja letos, ko se je začela izraelsko-ameriška vojna proti Iranu, odločno proti vojni z Iranom.

19.02 Janša: EU bi morala bolj aktivno sodelovati v prizadevanjih za umiritev razmer na Bližnjem vzhodu

Evropska unija bi se morala bolj aktivno vključiti v prizadevanja za umiritev razmer na Bližnjem vzhodu, je danes ob prihodu na vrh EU v Bruslju dejal premier Janez Janša. Priložnost za to vidi predvsem v Libanonu.

Kot je povedal Janša, je bila EU v zadnjih prizadevanjih za umiritev napetosti med ZDA, Izraelom in Iranom "več ali manj ob strani". Zdaj priložnost vidi predvsem v dogajanju v Libanonu, kjer bi se morala Unija po njegovem mnenju bolj aktivno vključiti v umirjanje napetosti.

Janez Janša na vrhu EU Foto: Reuters

"Nekaj korakov v to smer je bilo narejenih," je dejal in spomnil na nedavno podporo libanonski vojski iz evropskega mirovnega instrumenta (EPF) v višini 100 milijonov evrov.

Libanonsko vojsko je treba namreč po premierjevem mnenju okrepiti, da bodo Libanonci suvereno obvladovali svoje ozemlje.

"Mislim, da je to ena od ključnih stvari, ki lahko pripelje do tega, da ne bodo rakete več letele na Izrael in da Izrael ne bo vračal za te napade. Tukaj je manevrski prostor, ki ga lahko Evropska unija izkoristi," je poudaril.

V sredo podpisani dogovor o končanju vojne med ZDA in Iranom namreč po Janševi oceni kaže, da je dogajanje v Libanonu za ZDA "neka vzporedna stvar".

Dogajanje na Bližnjem vzhodu je ena od osrednjih tem dvodnevnega zasedanja Evropskega sveta v Bruslju, ki je za premierja Janšo prvo, odkar je znova prevzel položaj. Razpravljali bodo predvsem o vlogi EU pri ohranjanju oziroma nadaljnji umiritvi napetosti v regiji, potem ko sta Teheran in Washington po več kot treh mesecih spopadov v sredo podpisala dogovor o končanju vojne.

19.01 Pakistan: Slovesnost ob podpisu sporazuma med ZDA in Iranom v Švici odpovedana

Slovesnost ob podpisu sporazuma med ZDA in Iranom o koncu vojne, ki je bila predvidena za petek v Švici, je odpovedana, saj je bil sporazum že podpisan na daljavo, je danes sporočil pakistanski zunanji minister Išak Dar. Pakistanski premier Šehbaz Šarif, ki naj bi se udeležil petkove slovesnosti, pa je danes preložil obisk v Švici.

"Predlagani obisk je bil preložen, saj je bil memorandum o soglasju že elektronsko podpisan, stopil v veljavo in se zdaj izvaja," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dejal tiskovni predstavnik pakistanskega premierja. Dodal je, da bo Pakistan, posrednik pri pogajanjih med ZDA in Iranom o koncu vojne, podprl naslednjo fazo tehničnih pogovorov med stranema.

Pakistanski zunanji minister Dar je medtem za britanski BBC sporočil, da je petkova slovesnost podpisa odpovedana, saj je bil memorandum o soglasju že podpisan na daljavo. Pred tem je pakistanski uradni vir tudi za BBC navedel, da bo premier Šarif odložil obisk v Švici in dejal, da bo "naslednja faza potekala prek ločenih poti na tehnični ravni, ki bodo obravnavale številna vprašanja v okviru tega celovitega okvira".

V skladu s prvotnimi načrti naj bi dogovor danes ali v petek v Švici podpisala glavni iranski pogajalec Mohamed Bager Galibaf in podpredsednik ZDA JD Vance, kar pa sta nato že v sredo storila ameriški predsednik Donald Trump in iranski predsednik Masud Pezeškian. Iran je pozneje navedel, da tovrstna slovesnost ni več potrebna, medtem ko je Šarif dejal, da se bo ta kljub temu odvila v Švici.

Prvi pomisleki o petkovi slovesnosti so se nato pojavili danes zjutraj, ko je Šarif spremenil objavo na omrežju X in iz nje odstranil odstavek, v katerem je bilo navedeno, da bo Pakistan s podporo soposrednika Katarja gostil uradno slovesnost.

Švicarsko zunanje ministrstvo je danes sicer sporočilo, da bo Švica v petek predvidoma gostila prvo srečanje v okviru pogajanj o izvajanju sporazuma. Srečanje naj bi gostilo letovišče Bürgenstock v bližini Luzerna v osrednjem delu države.

Vance je danes na novinarski konferenci dejal, da še vedno namerava oditi v Švico v zvezi z dogovorom z Iranom, a je dodal, da ne ve točno, kdaj. Po njegovih besedah so pogajanja zelo tehnične narave, zato je pomembno, da so tam ljudje, ki se bodo poglobili v podrobnosti pogovorov. "Menimo, da se bodo tehnična pogajanja začela ta konec tedna," je še dejal po poročanju BBC.

Z dogovorom se končuje vojna na Bližnjem vzhodu, ki so jo 28. februarja z napadi na Iran sprožila ZDA in Izrael. Iran je odgovoril z izstreljevanjem raket in dronov na okoliške države ter zaprl Hormuško ožino, ki je zaradi količine energentov, ki potujejo prek nje, ključna morska pot za svetovno gospodarstvo. ZDA so se odzvale z blokado iranskih pristanišč.

14.25 Francoski tanker po dogovoru med ZDA in Iranom preplul Hormuško ožino

Tanker z utekočinjenim zemeljskim plinom, ki pluje pod francosko zastavo, je danes zapustil Perzijski zaliv in preplul Hormuško ožino, izhaja iz podatkov platforme za sledenje. Tanker je ožino preplul po podpisu sporazuma o koncu vojne med ZDA in Iranom, ki je utrl pot ponovnemu odprtju te ključne plovne poti za energente iz držav Bližnjega vzhoda.

Tanker Mraikh, ki je v lasti hčerinske družbe norveškega podjetja Knutsen OAS Shipping, je prvo tovrstno plovilo pod francosko zastavo, ki je preplulo ožino od začetka konflikta 28. februarja, je poročala francoska tiskovna agencija AFP.

Prevažal je 76.535 ton utekočinjenega zemeljskega plina, ki ga je natovoril v Katarju in je bil namenjen v pristanišče Qasim v Pakistanu, izhaja iz podatkov platforme MarineTraffic, ki jo upravlja podatkovno podjetje Kpler in sledi tovornim ladjam.

Ladja se je začela premikati zgodaj zjutraj po lokalnem času, približno ob enakem času, ko je bila objavljena novica, da je ameriški predsednik Donald Trump podpisal memorandum, s katerim se je Teheran zavezal k takojšnjemu ponovnemu odprtju ožine.

Po podatkih Kplerja je od začetka konflikta zaliv s tovorom zapustilo le 15 ladij za prevoz utekočinjenega zemeljskega plina, vključno z Mraikhom. Vse so prevažale bodisi katarski utekočinjeni zemeljski plin bodisi utekočinjeni zemeljski plin iz Združenih arabskih emiratov.

13.15 Izrael prekinil stike s Kallas zaradi domnevne primerjave z apartheidom

Izrael prekinja stike z visoko zunanjepolitično predstavnico EU Kajo Kallas, je danes naznanil izraelski zunanji minister Gideon Sar. Odločitev je sprejel zaradi domnevne izjave predstavnice unije, v kateri naj bi ravnanje Izraela v Gazi in Zahodnem bregu primerjala z nekdanjim apartheidom v Južni Afriki, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

"Nedavno je bilo objavljeno, da je (Kallas) med svojim obiskom Mehike Izrael primerjala z rasističnim režimom apartheida, ki je obstajal v Južni Afriki. Hvaležen sem številnim izvoljenim evropskim predstavnikom, ki so obsodili to resno izjavo," je na omrežju X zapisal Sar.

Pri tem je opozoril, da Kallas doslej ni zanikala oziroma pojasnila svoje izjave. "Zato kot zunanji minister države Izrael nimam druge izbire, kot da prekinem vsakršen stik z gospo Kallas, dokler ne umakne krvave obtožbe, ki jo je naslovila na edino judovsko državo na svetu, ki je hkrati tudi edina demokracija na Bližnjem vzhodu," je še dodal Sar. Foto: Reuters

Kallas je prejšnji mesec obiskala Mehiko, kjer naj bi po poročanju portala Euractiv na pogovorih za zaprtimi vrati s predstavniki vlade izraelsko ravnanje s Palestinci v Gazi in na zasedenem Zahodnem bregu primerjala z nekdanjim apartheidom v Južni Afriki.

Odnosi med Izraelom in EU so se v zadnjih letih znatno zaostrili zaradi vojne v Gazi in nasilja izraelskih naseljencev na Zahodnem bregu.

Nedavno je Kallas dejala, da bo EU na podlagi pozivov več članic preučila možnosti za omejitev trgovanja z izraelskimi naselbinami. Prav tako je opozorila, da so se nekatere članice zavzele za uvedbo sankcij proti ministru za nacionalno varnost Itamarju Ben-Gviru zaradi objave posnetka neprimernega ravnanja Izraela z aktivisti s flotilje s humanitarno pomočjo za Gazo.

12.05 Švica naj bi v petek gostila pogovore med Iranom in ZDA

Švica bo v petek predvidoma gostila prvo srečanje v okviru pogajanj o izvajanju sporazuma med ZDA in Iranom, ki sta ga v sredo podpisala predsednika obeh držav Donald Trump in Masud Pezeškian, je danes sporočilo švicarsko zunanje ministrstvo. Srečanje naj bi gostilo letovišče Bürgenstock v bližini Luzerna v osrednjem delu države.

"Trenutno ostaja veljaven načrt, da se bodo ZDA in Iran skupaj s posrednikoma Pakistanom in Katarjem ter drugimi vpletenimi državami jutri sestali v Bürgenstocku za začetna pogajanja o izvajanju sporazuma," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP sporočilo zunanje ministrstvo v Bernu.

Njegov tiskovni predstavnik je po navedbah nemška tiskovne agencije dpa povedal tudi, da je srečanje predvideno za petek, a se lahko načrt kadarkoli spremenijo. Omenjeno letovišče Bürgenstock je sicer v katarski lasti.

Zaenkrat uradno ni znano, kdo bo sodeloval na pogajanjih. V skladu s prvotnimi načrti naj bi namreč dogovor danes ali v petek v Švici podpisala glavni iranski pogajalec Mohamed Bager Galibaf in podpredsednik ZDA JD Vance, kar pa sta nato že v sredo storila Trump in Pezeškian.

Z njunim podpisom je memorandum o razumevanju tudi stopil v veljavo. Trump ga je podpisal po večerji, ki jo je zanj po koncu zasedanja skupine najrazvitejših držav sveta (G7) v palači Versailles priredil francoski predsednik Emmanuel Macron. V Teheranu so medtem zgolj potrdili, da je bil dogovor dokončan s podpisom obeh predsednikov.

Sporazum med drugim prinaša odprtje za svetovno gospodarstvo izjemno pomembne Hormuške ožine. Predvideva tudi končanje ameriške blokade iranskih pristanišč, sprostitev finančnih omejitev za Iran ter njegovi zavezi, da bo razredčil zaloge obogatenega urana in ne bo pridobil jedrskega orožja.

Končni dogovor naj bi strani v roku 60 dni sklenili na nadaljnjih pogajanjih.

11.35 Kaj prinaša dogovor med ZDA in Iranom za končanje vojne?

ZDA in Iran sta v sredo sklenila dogovor o končanju vojne, znan kot memorandum o soglasju, ki med drugim prinaša odprtje Hormuške ožine, končanje ameriške blokade iranskih pristanišč, sprostitev finančnih omejitev Irana ter njegovi zavezi, da bo razredčil zaloge obogatenega urana in da ne bo pridobil jedrskega orožja.

ZDA, Iran in njune zaveznice v skladu s prvo točko memoranduma razglašajo takojšnjo in trajno prekinitev vojaških operacij na vseh frontah, vključno z Libanonom. Hkrati se zavezujejo, da ne bodo sprožili novih vojn oziroma vojaških operacij drug proti drugemu ter da bodo zagotovili ozemeljsko celovitost in suverenost Libanona.

Državi sta se glede na drugo točko tudi dogovorili, da bosta spoštovali suverenost in ozemeljsko celovitost druga druge ter se vzdržali vmešavanja v notranje zadeve.

Takoj po podpisu memoranduma bodo ZDA v skladu s četrto točko pričele odpravo pomorske blokade iranskih pristanišč, ki jo bodo v celoti odpravile v 30 dneh. V tem času bo število plovil, ki jim bodo ZDA dovolile dostop do iranskih pristanišč, sorazmerno s prometom, ki ga bo Iran ponovno vzpostavil v Hormuški ožini.

ZDA so se tudi zavezale, da bodo v 30 dneh po sklenitvi končnega sporazuma umaknile svoje sile iz bližine Irana. Končni sporazum bosta sicer strani sklenili v največ 60 dneh, a lahko rok v skladu s tretjo točko tudi podaljšata.

Teheran bo medtem po svojih najboljših močeh poskrbel za varen in brezplačen prehod trgovskih plovil za obdobje 60 dni med Perzijskim zalivom in Omanskim morjem. Promet trgovskih plovil bo stekel nemudoma, ob upoštevanju potrebe po razminiranju območja in odstranitvi drugih ovir, določa peta točka.

Iran bo tudi vzpostavil dialog z Omanom, da bi v sodelovanju z zalivskimi državami oblikoval prihodnjo upravo Hormuške ožine.

ZDA bodo v skladu s šesto točko memoranduma z regionalnimi partnerji pripravile načrt za obnovo in gospodarski razvoj Irana v vrednosti najmanj 300 milijard dolarjev. Mehanizem za izvajanje načrta bo določen v končnem sporazumu. Po poročanju britanskega BBC to sicer ne pomeni, da bodo ZDA tudi finančno sodelovale pri izvajanju načrta.

Sedma, deseta in enajsta točka memoranduma določajo, da bodo ZDA s končnim sporazumom v dogovorjenem času odpravile vse gospodarske sankcije proti Iranu, se zavezale, da bodo omogočile uporabo zamrznjenih sredstev in premoženja Irana ter od podpisa memoranduma do odprave sankcij izdajale izjeme za izvoz iranske nafte, naftnih derivatov in drugih povezanih storitev, vključno z bančnimi transakcijami.

Iran se je v osmi točki zavezal, da ne bo pridobil ali razvil jedrskega orožja. Strani sta se tudi dogovorili, da bosta rešili vprašanje iranskega obogatenega urana v skladu z mehanizmom, o katerem se bosta še dogovorili, pri čemer bo minimalna uporabljena metodologija razredčenje zalog urana pod nadzorom Mednarodne agencije za jedrsko energijo.

Do končnega sporazuma bo Iran v skladu z deveto točko ohranjal status quo glede svojega jedrskega programa. ZDA pa ne bodo uvedle novih sankcij in ne bodo razporedile dodatnih sil v regijo.

Zadnje tri točke med drugim določajo, da bo vzpostavljen mehanizem za spremljanje uspešnega izvajanja memoranduma o soglasju in prihodnjega končnega sporazuma, ki bo tudi potrjen z zavezujočo resolucijo Varnostnega sveta ZN.

6.42 Ameriški in iranski predsednik podpisala dogovor za končanje vojne

Trump je memorandum o razumevanju, o katerem sta strani dosegli dogovor pred dnevi, podpisal po večerji, ki jo je zanj po koncu zasedanja skupine držav G7 v palači Versailles priredil francoski predsednik Emmanuel Macron.

"Pravkar sem ga podpisal," je novinarjem ob odhodu iz palače po poročanju francoske tiskovne agencije AFP potrdil Trump.

Teheran pa je potrdil, da je dogovor podpisal tudi iranski predsednik Pezeškian. Kot je dejal tiskovni predstavnik zunanjega ministrstva Esmail Bagei, je bil dogovor "dokončan s podpisom predsednikov".

Pakistanski premier Šehbaz Šarif, čigar država je posredovala pri pogajanjih med stranema, je zagotovil, da dogovor s tem stopa v veljavo. "Kot prvi korak bo islamska republika Iran takoj znova odprla Hormuško ožino, ZDA pa bodo takoj odpravile pomorsko blokado," je zapisal na omrežju X.

V skladu z dogovorom se tudi končujejo vsi spopadi, vključno z Libanonom. Iran je pristal še na razredčenje svojega visoko obogatenega urana, medtem ko je odprava sankcij vezana na končni dogovor o iranskem jedrskem programu, za katerega dogovor predvideva 60 dni časa. ZDA naj bi tudi sprostile zamrznjena iranska sredstva, vzpostavljen pa bo še 300 milijard dolarjev vreden sklad za obnovo Irana.

V skladu s prvotnimi načrti naj bi dogovor danes ali v petek podpisala glavni iranski pogajalec Mohamed Bager Galibaf in ameriški podpredsednik JD Vance. Po navedbah Irana sedaj tovrstna uradna slovesnost ni več potrebna. Pakistanski premier Šarif je po drugi strani dejal, da se bo ta kljub temu v petek odvila v Švici, nakar se bodo začeli tehnični pogovori med stranema.

Novice Tudi ameriški mediji objavili 14 točk sporazuma med ZDA in Iranom. "To je velik poraz za ZDA."

Novice "Če se ne bodo lepo obnašali, jim bomo spet metali bombe naravnost na glave"

Novice V Hormuški ožini je vsega konec

Novice Sta Donald Trump in Giorgia Meloni spet prijatelja?