Janez Janša
Sobota, 11. 7. 2026, 13.26
1 mesec, 1 teden
Zveza Nato zavrnila ljubljansko železniško postajo kot obrambni strošek
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
5,22
Slovenija je v času vlade Roberta Goloba vlaganja v ljubljansko železniško postajo utemeljevala tudi z njenim pomenom za prometno in vojaško mobilnost. Natov sekretariat takšne razlage ni sprejel in gradnje oziroma nadgradnje postaje ni priznal kot obrambnega stroška.
Slovenija je v času vlade Roberta Goloba med obrambne izdatke uvrstila tudi gradnjo oziroma nadgradnjo železniške postaje v Ljubljani, vendar zveza Nato tega stroška ni priznala. Sekretariat zavezništva je po navedbah ministrstva za obrambo iz slovenskega izračuna izločil nekaj deset infrastrukturnih projektov v skupni vrednosti okoli 360 milijonov evrov.
Zveza Nato med obrambne izdatke Slovenije ni štela več infrastrukturnih projektov, med katerimi je tudi eden največjih prometnih projektov v državi – celovita prenova osrednje železniške postaje v Ljubljani. O tem je v petek poročala Televizija Slovenija (TVS), na ministrstvu za obrambo pa so pojasnili, da je Nato zavrnil za približno 360 milijonov evrov stroškov.
Podrobnosti so bile doslej skope. Nekdanji obrambni minister Borut Sajovic ni želel natančno razkriti, katere projekte je Slovenija poskušala vključiti v obrambne izdatke. Kabinet aktualnega ministra Valentina Hajdinjaka pa je zdaj razkril dokument, v katerem so navedeni nekateri večji projekti.
Dokument ima določeno stopnjo tajnosti, zato celoten seznam in vrednosti posameznih projektov niso javni. Tako tudi ni znano, kolikšen delež od omenjenih 360 milijonov evrov predstavlja ljubljanska železniška postaja.
Ljubljana bi novo postajo plačevala tudi kot obrambni izdatek
Slovenija je vlaganja v ljubljansko železniško postajo utemeljevala tudi z njenim pomenom za prometno in vojaško mobilnost. Natov sekretariat takšne razlage ni sprejel in gradnje oziroma nadgradnje postaje ni priznal kot obrambnega stroška.
Prenova postaje obsega nadgradnjo tirov, peronov, signalnovarnostnih in telekomunikacijskih naprav ter gradnjo novega približno 110 metrov dolgega nadhoda. Za projekt je zagotovljenih tudi nekaj manj kot 175 milijonov evrov evropskih kohezijskih sredstev.
Nato obrambne izdatke članic ocenjuje po skupno dogovorjeni metodologiji. Mednje šteje predvsem državne izdatke, namenjene potrebam oboroženih sil, drugih zaveznic ali zavezništva. Zaradi razlik med Natovo in nacionalnimi metodologijami lahko podatki zavezništva precej odstopajo od številk v državnih proračunih.
Zavrnili tudi drugi tir, avtoceste in širitev Luke Koper
Ljubljanska železniška postaja ni edini projekt, ki ga je Slovenija želela prikazati kot obrambni izdatek. Nato po poročanju TVS ni upošteval niti povečevanja pristaniških zmogljivosti v Luki Koper.
Prav tako ni priznal stroškov rekonstrukcije in razširitve primorske ter štajerske avtoceste, čeprav sta prometnici del tako imenovanega Natovega koridorja oziroma evropskega omrežja vojaške mobilnosti.
Iz slovenskega seštevka so izločili tudi gradnjo drugega železniškega tira med Divačo in Koprom ter povečanje nekaterih transportnih zmogljivosti Slovenskih železnic. Prejšnja vlada je te projekte uvrščala med obrambne izdatke zaradi njihove morebitne uporabe za premike vojaške opreme in enot.
Natova odločitev kaže, da sama umestitev prometnice ali železniške povezave v omrežje vojaške mobilnosti še ne zadostuje, da bi bilo mogoče celotno civilno infrastrukturno naložbo prišteti k temeljnim obrambnim izdatkom.
Slovenija ostaja edina članica pod dvema odstotkoma
Po najnovejših ocenah Nata bo Slovenija leta 2026 za temeljne obrambne potrebe namenila 1,61 odstotka bruto domačega proizvoda. Leta 2025 je delež znašal 1,57 odstotka. Slovenija je tako edina članica zavezništva, ki letos ne dosega dveh odstotkov BDP, medtem ko sta Španija in Belgija natančno pri dveh odstotkih.
V času prejšnje vlade so se priznani obrambni izdatki sicer povečali. Z okoli 1,3 odstotka BDP oziroma približno 740 milijonov evrov so se povzpeli na 1,57 odstotka oziroma nekaj več kot milijardo evrov. Podatki ministrstva kažejo, da so jedrni obrambni izdatki za leto 2025 znašali 1,107 milijarde evrov.
Premier Janez Janša, ki se je ta teden udeležil vrha Nata v Ankari, je ob objavi ocen zavezništva opozoril, da zaradi nedoseganja dogovorjenega deleža ni ogrožena le verodostojnost Slovenije v zavezništvu, temveč predvsem njena lastna varnost.
