Ponedeljek, 31. 8. 2026, 21.43
1 mesec
Zunanji ministri na Bledu podprli širitev EU ter povezovanje jugovzhodne in srednje Evrope
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,15
"Na Zahodnem Balkanu obstaja praznina, (...) in če kot EU ne bomo hitro ukrepali, če bomo s tem odlašali, bo to poslabšalo naš položaj," je dejal slovenski zunanji minister Tone Kajzer.
Zunanji ministri Slovenije, Hrvaške, Severne Makedonije in Madžarske ter evropska komisarka za Sredozemlje Dubravka Šuica so v razpravi na Blejskem strateškem forumu odločno podprli širitev EU, zlasti na Zahodni Balkan, pri čemer so izpostavili tudi različne izzive. Govorili so še o varnosti in povezljivosti v srednji in jugovzhodni Evropi.
Na panelni razpravi z naslovom Geopolitični pretresi: Srednja in jugovzhodna Evropa v svetu koridorjev, varnosti in širitve je slovenski zunanji minister Tone Kajzer pozval k pragmatičnosti in ocenil, da mora EU narediti več, da bi bil proces širitve manj birokratski in bi potekal hitreje.
"Na Zahodnem Balkanu obstaja praznina, (...) in če kot EU ne bomo hitro ukrepali, če bomo s tem odlašali, bo to poslabšalo naš položaj," je dejal.
Hrvaški minister Gordan Grlić Radman je dejal, da je širitev najbolj učinkovito in hkrati najcenejše zunanjepolitično orodje, ki ga ima Evropska unija. Vendar pa morajo tudi države kandidatke po njegovem pokazati, da si resnično želijo vstopiti v EU, sprejeti skupne vrednote in ustrezne reforme.
Zunanji minister Severne Makedonije Timčo Mucunski pa je glede širitve EU dejal, da ima Evropa trenutno odlično priložnost, da si povrne kredibilnost, če širitve ne bo gledala skozi logiko birokracije, temveč strateške vizije. Za širitev je po njegovem mnenju potrebna politična volja, ki je bila včasih bolj izrazita. Mucunski je ocenil, da je zdaj pravi čas, da se ta politična volja znova vzpostavi.
Madžarska zunanja ministrica Anita Orban je ob tem poudarila, da je tudi Budimpešta v celoti zavezana napredku procesa širitve EU na Zahodni Balkan.
Podobno kot Grlić Radman je menila, da je širitev učinkovito geopolitično orodje za EU, tudi z vidika stabilnosti in varnosti na evropski celini.
Šuica je poudarila, da je širitev tudi z vidika Evropske komisije postala strateška in geopolitična nujnost, vendar pa je še vedno treba izpolniti določene pogoje. Komisija bo po njenih besedah opravila svoje delo, vendar je treba upoštevati, da širitev zahteva tudi soglasje vseh 27 članic.
Govorili tudi o povezljivosti in varnosti v srednji in jugovzhodni Evropi
Komisarka in ministri so govorili tudi o povezljivosti in varnosti v srednji in jugovzhodni Evropi. Pri tem so se zavzeli za več sodelovanja in povezovanja na različnih nivojih, med drugim so omenili prometno, energetsko in digitalno infrastrukturo.
"Naša odpornost je le toliko močna, kolikor je močna naša infrastruktura, in menim, da je to ključni element razprave o varnosti," je dejal Mucunski.
Šuica je izpostavila konkurenčnost kot glavno prednostno nalogo Evropske komisije, vendar "konkurenčnosti ne more biti brez varnosti in obrambe".
Poudarila je še pomen pakta za Sredozemlje, pri čemer je opozorila, da tu ne gre zgolj za devet evropskih držav ob Sredozemskem morju, temveč tudi za severno Afriko in Bližnji vzhod.
"Sredozemsko morje pokriva le en odstotek svetovne vodne površine, hkrati pa po njem poteka 25 odstotkov svetovnega pomorskega prometa," je dodala.
Ministri so se prav tako zavzeli za krepitev gospodarskih vezi, energetskih in prometnih povezav – tako med sosednjimi državami kot širše, od Jadranskega morja prek Sredozemlja do Črnega morja ter od Zahodnega Balkana do srednje Evrope.
Na področju varnosti so medtem kot glavno grožnjo izpostavili Rusijo, pri čemer so vsi podprli krepitev evroatlantskih povezav in zveze Nato.
"Madžarska v prihodnje ne bo tista, ki bi povzročala razkol, stojimo za solidarnostjo in enotnostjo zveze Nato," je ob tem poudarila Orban. Grlić Radman pa je poudaril, da se Evropa ne bi smela oddaljevati od ZDA.
