Zavezništvo Alenke Bratušek o zaposlovanju

1. Koliko novih delovnih mest boste v prihodnjih štirih letih zagotovili državljanom v primeru vstopa v državni zbor in možnosti oblikovanja vlade? In koliko delovnih mest bo morda še ukinjenih? Vlada ne odpira delovnih mest, temveč ustvarja pogoje zanje, tako v zasebnem kot v javnem sektorju. S ciljnimi vlaganji v strateške panoge in davčno razbremenitvijo gospodarstva bomo v srednjeročnem obdobju omogočili pogoje za odprtje 10.000 novih delovnih mest na leto. Glede na zadnje trende dvigovanja gospodarske aktivnosti in zniževanja brezposelnosti je ta cilj dosegljiv. Ključno vlogo bodo pri tem imeli proizvodi in storitve z visoko dodano vrednostjo, med poglavitnimi projekti pa bodo energetska sanacija javnih in zasebnih stavb in ciljna vlaganja v infrastrukturne programe. Zavezništvo Alenke Bratušek se zavzema za stabilno gospodarsko rast in kakovostna nova delovna mesta, da bi lahko Slovenija razvijala močne javne službe in solidarno družbo. 2. Katere segmente gospodarstva boste za pridobivanje novih delovnih mest prioritetno razvijali? Največji potenciali so v farmacevtski industriji, elektrifikaciji prometa, gradbeništvu v povezavi z energetsko sanacijo stavb in infrastrukturnimi projekti. Posebno pozornost bomo namenili povezovanju izobraževalnega sistema in gospodarstva, poudarek pa bo na zelenih tehnologijah in okoljskih projektih ( npr. gozdarstvo in lesno predelovalna industrija), izvozu in zagotavljanju mednarodne konkurenčnosti. Vztrajali bomo pri spodbujanju socialnega podjetništva. 3. Kakšne pogoje boste ustvarili za ustvarjanje novih delovnih mest? Jamstvena shema pomaga mladim iskalcem zaposlitve. V zasebnem sektorju lahko država le odpravlja nepotrebne administrativne ovire, zato pa lahko v javnem sektorju veliko naredimo z boljšim sistemom nagrajevanja uspešnih. Odpraviti želimo pogosto prevelik razkorak med izobraževalnim sistemom in potrebami trga dela ter spodbujati ravnovesje med sveže diplomiranimi in izkušenejšimi, ki prenašajo svoja znanja na mlajše generacije. 4. Kako boste spodbujali podjetja pri zaposlovanju mladih iskalcev zaposlitve? Z davčno razbremenitvijo stroškov dela in dodatni vlaganji v izobraževalni sistem in raziskave, da bo znanja in inovacije lažje prenašati v proizvodne procese. Spodbujali bomo motivacijo za podjetniško udejstvovanje, s tem pa tudi povečevali možnosti za uspeh podjetij kot novih zaposlovalcev. Prekernost je na dolgi rok nevzdržna, razumemo jo kot krizno okoliščino, ki jo je treba nadomestiti z različnimi oblikami stalne zaposlitve kot temelja življenjskega dohodka. 5. S kakšnimi ukrepi boste spodbudili podjetniški naboj, da boste obrnili trend padanja konkurenčnosti slovenskega gospodarstva? Pet glavnih poudarkov: • razdolževanje podjetij s popravki insolventne zakonodaje • manjša obdavčitev dela za ustvarjanje novih delovnih mest • podpora izvozu in mednarodni konkurenčnosti • podpora socialnemu podjetništvu • razvijanje naprednih tehnologij v zdravstvu in farmacevtski industriji 6. Ali se boste zavzemali za fleksibilnejšo delovno-pravno zakonodajo? Zakaj? Menite, da bi jo lahko delodajalci izkoriščali? Stimulativnejše nagrajevanje uspešnih ima tudi hrbtno plat: možnost sankcioniranja tistih, ki zlorabljajo delovno zakonodajo. V nobenem primeru pa pravice delavcev ne smejo biti ogrožene, zato Zavezništvo AB v svojem programu posebej omenja boj proti trgovini z delovno silo. 7. Za koliko bi zmanjšali obremenitve (davke) na plače? Če primerjamo povprečne obdavčitve v EU (davki na delo 51,0 %, davki na potrošnjo 28,5 % in davki na kapital 20,8 %) s slovenskimi (davki na delo 52,5 %, davki na potrošnjo 37,9 % in davki na kapital 9,8 %) ugotovimo, da je pri nas kapital podpovprečno obdavčen. Davke na plače je možno znižati ob sprejemu davka na nepremičnine, ki bi postal prihodek občin. 8. Ste za socialno kapico (pri katerem znesku bi jo uvedli)? Zakaj? Socialni kapici v Zavezništvu AB ne nasprotujemo, vendar pa smo mnenja, da takih odločitev ni možno sprejemati brez natančnih analiz. Potrebno bi bilo znižati obremenitev stroškov dela z najvišjo dodano vrednostjo, hkrati pa moramo zaradi izpada davčnih prihodkov poiskati nadomestni vir.