Zapuščanje vozila v zastoju na avtocesti je smrtno nevarno

Ko se na avtocesti zgodi prometna nesreča in promet obstane, je za udeležence zastoja čakanje naporno. Vozila stojijo, ljudje postanejo nestrpni, otrokom je dolgčas, potniki so žejni, lačni ali utrujeni. A avtocesta se tudi v zastoju ne sme spremeniti v parkirišče, pločnik ali igrišče. Ostaja nevarno prometno območje, na katerem se lahko vsak trenutek pojavijo policijska vozila, gasilci, reševalci, vozila Darsa, avtovleka ali vozila, ki jih policisti in upravljavec ceste usmerjajo mimo kraja nesreče.

Avtocesta takrat postane krizno delovišče. Na njem se hkrati odvijajo reševanje poškodovanih, gašenje morebitnega požara, zavarovanje kraja, odstranjevanje razbitin, usmerjanje prometa, čiščenje razlitih tekočin in odvoz vozil. Intervencijska vozila morajo imeti prostor za delo in varen dostop.

Ljudje, ki hodijo po vozišču, jim delo otežujejo. Lahko stopijo na razbitine, olje, gorivo ali steklo, se približajo poškodovanim vozilom, ki še niso zavarovana, ali zaidejo v območje, kjer poteka premikanje tovornjakov, avtovleke in intervencijskih vozil. Vozila z modrimi ali oranžnimi lučmi niso turistična zanimivost, ampak znak, da je območje nevarno in da se je treba umakniti.

Otroci na avtocesti so najnevarnejši scenarij

Žoganje otrok na avtocesti, ki smo mu bili priča v nedeljo na primorski avtocesti, je eden najbolj skrajnih primerov nerazumevanja tveganja. Otroci nimajo razvite enake presoje nevarnosti kot odrasli, težje ocenijo hitrost in oddaljenost vozil, hitro jih premami igra ali radovednost. V trenutku lahko stopijo iz varnega prostora med stoječimi avtomobili na pas, po katerem se premika intervencijsko, vzdrževalno ali drugo vozilo.

Novice Primorska avtocesta je bila zaradi nesreče več ur zaprta proti Ljubljani

V zavodu Reševalni pas neprestano opozarjajo na varno vedenje v prometu. Ena od glavnih rdečih niti njihovega ozaveščanja je tudi izstopanje iz vozila ob zastojih na avtocestah, ki je že samo po sebi zakonsko prepovedano. "Izstopanje iz vozil je smrtno nevarno. Tako za voznike in potnike kot tudi za reševalce. Igra z žogo, sončenje, telovadba, celo kolesarjenje na avtocesti je povsem nesprejemljivo," opozarja Anže Albreht, ustanovitelj zavoda Reševalni pas.

Anže Albreht napoveduje, da bo letošnja poletna sezona zastojev na avtocestah še napornejša kot lanska. "Iskreno naprošam ljudi, da ob vsakem zastoju ustvarijo reševalni pas. Nepredstavljivo dolge so minute tistega, ki čaka na pomoč," pravi. Foto: Gregor Pavšič Veliko ljudi verjetno v takih primerih razmišlja, da "saj se nič ne premika, cesta je zaprta". Albreht odgovarja, da se kot gasilec in zdravstveni reševalec ob posredovanju na avtocesti iskreno boji za lastno zdravje in zdravje svoje ekipe. "Če na drugi polovici avtoceste promet poteka nemoteno, lahko zaradi radovednosti voznikov pride do novih naletov vozil. Takrat deli vozil letijo vsenaokrog in takšni primeri niso redki. Drugo nevarnost predstavlja prihod intervencijskega vozila. Če bi v nedeljskem žoganju na avtocesti kateremu izmed otrok žoga spolzela iz rok na reševalni pas, otrok pa bi skočil za njo, bi bile posledice lahko katastrofalne. Iz ene nepremišljene igre lahko nastane nova prometna nesreča, ki dodatno ohromi ali celo onemogoči reševanje prve," pojasnjuje Albreht.

Kaj je najpomembnejše pravilo, ki bi ga morali vozniki in potniki poznati, ko obstanejo v zastoju na avtocesti? Albreht svetuje, naj se čim prej pozanimajo o prometnih razmerah na njihovi poti. Ker izrednih dogodkov nikoli ne moremo predvideti, je v vozilu priporočljivo imeti plastenko vode ali osvežilne brezalkoholne pijače in prigrizke.

Če je kdaj primeren čas, da otroku damo telefon, je to v primeru zastojev

Staršem oziroma skrbnikom otrok predlaga, "da otrokom v roke porinejo elektronsko napravo. Če je kdaj ustrezen čas za to, je to v primeru prometnih zastojev. Nikakor pa jih ne smejo spodbujati, da zapustijo vozilo," pravi Albreht.

Kot oče dveh otrok se zaveda, da je otroke težko prepričati, naj ostanejo v vozilu. "Če morajo opraviti nujno potrebo, naj to naredijo varno: za varnostno ograjo, z oblečenim odsevnim jopičem in hitro. Nato naj se nemudoma vrnejo v vozilo, kjer so v danih razmerah relativno varni," svetuje.

Novice Po večurni zapori vendarle sprostili promet na primorski avtocesti

Albreht spomni, da smo za dolgotrajne zastoje na avtocestah krivi sami. Če zaradi velikega števila delovišč prihaja do zgostitev prometa in celo trčenj, smo obsojeni na večurno čakanje. V nedeljski popolni zapori primorske avtoceste sta policija in Dars evakuacijo ujetih vozil začela v roku dveh ur. "Ta čas je treba pač nekoliko potrpeti. Policija bo evakuacijo izvedla v najkrajšem možnem času," zatrjuje Albreht.

Eden izmed nedeljskih posnetkov, ki je zaokrožil na Facebooku, prikazuje tudi, kako je mati otroka peš vodila do kraja nesreče. Želela mu je pokazati delo reševalcev in gasilcev. To je po Albrehtovih besedah povsem neprimerno in nevarno početje.

Albreht napoveduje, da bo letošnja poletna sezona zastojev na avtocestah še napornejša kot lanska. "Iskreno prosim ljudi, da ob vsakem zastoju ustvarijo reševalni pas. Nepredstavljivo dolge so minute tistega, ki čaka na pomoč," pravi.

Reševalni pas ni prostor za pešce

Reševalni pas ni "prazen prostor", namenjen izstopanju, sprehajanju ali kratkočasenju voznikov in potnikov, temveč koridor, po katerem morajo do kraja nesreče čim hitreje priti intervencijska vozila. Dars poudarja, da pravilna razvrstitev vozil ob zastoju omogoča hitrejši dostop do ponesrečencev in lahko možnost preživetja poveča tudi do 40 odstotkov. Vozniki morajo ob ustavljanju ali zastoju na avtocesti in hitri cesti takoj vzpostaviti dovolj širok reševalni pas. Vozila na levem pasu se razvrstijo skrajno levo, vozila na drugih pasovih pa čim bolj desno, tudi čez robno črto oziroma na odstavni pas.

Foto: promet.si Pešci na reševalnem pasu intervencijskim ekipam povzročijo dodatno oviro. Reševalno vozilo ali gasilski tovornjak mora zaradi ljudi na vozišču upočasniti, zavirati, uporabiti sireno ali se jim celo umikati. Pri prometni nesreči pa štejejo minute, včasih sekunde. Nekdo, ki se v zastoju sprehaja po avtocesti, morda misli, da nikogar ne ovira. V resnici lahko ovira pot do človeka, ki je nekaj sto metrov naprej ujet v razbitem vozilu.

Promet se lahko premakne brez opozorila

Druga nevarnost v zastojih je nenaden premik kolone, če zastoj ni statičen. V nekem trenutku stoji, naslednji trenutek se promet sprosti, vozila speljejo, nekateri vozniki poskušajo zapolniti vrzeli, tovornjaki se začnejo premikati z zamikom, motoristi se lahko znajdejo med kolonami, intervencijska vozila pa se vračajo s kraja nesreče ali vozijo proti njemu.

Človek, ki stoji med vozili, je v takšnih razmerah izjemno ranljiv. Vozniki ga ne pričakujejo, lahko je skrit za kombijem, tovornjakom ali avtobusom, v mrtvem kotu ali med odprtimi vrati vozil.

Pri hitrosti 130 kilometrov na uro vozilo prevozi približno 36 metrov na sekundo. Tudi če promet v zastoju poteka počasneje, na primer 60 ali 80 kilometrov na uro, ima voznik za reakcijo zelo malo časa. Na avtocesti vozniki ne pričakujejo ljudi na vozišču, zato je možnost usodne napake bistveno večja kot v urbanem okolju.

Napačno sporočilo drugim voznikom

Zapuščanje vozil ima še en učinek: normalizira nevarnost. Ko eden izmed potnikov izstopi, mu sledijo drugi. Ko nekdo odpre prtljažnik in začne deliti hrano, nekdo drug pelje psa na sprehod, tretji stoji na sredini reševalnega pasu, otroci pa se začnejo igrati. V nekaj minutah nastane vtis, da je to dovoljeno in varno, ker "tako in tako vse stoji".

Foto: STA Toda prometna varnost temelji prav na predvidljivosti. Voznik intervencijskega vozila pričakuje prost reševalni pas. Voznik v koloni pričakuje, da so ljudje v vozilih. Delavec Darsa pričakuje, da lahko zavaruje kraj nesreče brez dodatnih pešcev na vozišču. Ko se ta pričakovanja porušijo, se tveganje za novo nesrečo močno poveča.

Kdaj je izstop iz vozila dovoljen?

Pomembno je razlikovati med dvema položajema. Če ste v običajnem zastoju zaradi nesreče ali zapore, ostanite v vozilu, ustvarite reševalni pas, spremljajte prometne informacije in navodila policije, Darsa ali reševalcev.

Drugače je, če je vaše vozilo udeleženo v nesreči, obstane zaradi okvare ali je na nevarnem mestu. Takrat je treba vključiti varnostne smernike, obleči odsevni jopič, vozilo označiti z varnostnim trikotnikom, če je to mogoče in varno, ter se umakniti z vozišča. AMZS svetuje, naj si voznik odsevni jopič obleče še pred izstopom, potniki pa naj se umaknejo na varno, praviloma za varnostno ograjo. Če je vozilo obstalo na prehitevalnem pasu, naj se umaknejo za srednjo varnostno ograjo in naj vozišča ne prečkajo, če to ni nujno.

Tudi Dars pri ravnanju ob okvari opozarja, da je treba varnostni trikotnik postaviti najmanj sto metrov od vozila, pri tem pa se ne gibati po odstavnem pasu, temveč, kjer je mogoče, za varnostno ograjo. Vozniki lahko uporabijo SOS-stebriček ali pokličejo Prometno-informacijski center na številko 1970.

Pravilo je preprosto: ne hodite po avtocesti

V zastoju zaradi prometne nesreče ne izstopamo iz vozila zato, da bi si pretegnili noge, kadili, fotografirali, snemali, se pogovarjali z drugimi vozniki, hodili po reševalnem pasu ali zabavali otrok. To ni nenevarna pavza na počivališču, ampak del nevarnega prometnega dogodka.

Izstop je smiseln le, kadar je potreben zaradi neposredne nevarnosti, okvare, nesreče ali po navodilih pristojnih služb. Tudi takrat se ljudje ne zadržujejo na vozišču, ampak se čim prej umaknejo na varno, najbolje za varnostno ograjo, pri čemer naj uporabljajo odsevne jopiče in naj nikoli po nepotrebnem ne prečkajo prometnih pasov.

Za kršitve pravil reševalnega pasu so bile kazni v Sloveniji po noveli zakona, ki velja od lani, zaostrene. Voznik, ki reševalnega pasu ne vzpostavi oziroma se po njem vozi ali se na njem ustavi, je sankcioniran s 500 evri globe in tremi kazenskimi točkami.