Ponedeljek, 23. 8. 2010, 13.37
7 let, 11 mesecev
Zakonodaja caplja za razvojem nanotehnologije
Kljub izjemnim dosežkom nanotehnologija izziva zaskrbljenost tako strokovne kot tudi laične svetovne javnosti zaradi morebitnega tveganja za zdravje ljudi. Nanodelci namreč lahko v telo vstopajo prek kože, dihal ali prebavil in se po telesu prenašajo po obtočilih. Področje nanotehnologije je namreč zaradi pomanjkanja ustreznih podatkov in ocenjevalnih metod zakonodajno še zelo neurejeno tako na področju zdravja, varnosti, potrošništva kot tudi varstva okolja. Tudi na Uradu RS za kemikalije so nam potrdili, da zakonodaja tega hitrega razvoja v praksi ne dohaja. Tako v tem trenutku predpisov, ki bi urejali to področje, niti v Sloveniji niti v EU skorajda ni. "Z nekaterimi izjemami − kot je npr. nova evropska uredba o kozmetičnih proizvodih, ki zahteva navajanje nanomaterialov v teh proizvodih, ali pobuda evropskega parlamenta o obveznem navajanju nanomaterialov v prehranskih izdelkih, je to področje glede predpisov še v razvoju." V Zvezi potrošnikov Slovenije prav tako pravijo, da mora biti po zakonodaji o novih izdelkih vsako živilo, ki so mu dodali nanodelce oziroma je nanotehnologija, uporabljena za izdelavo, odobrena, kar pomeni, da mora Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) podati mnenje o analizi tveganja. Zakonodaja se torej izvaja od primera do primera. Sicer pa na Zvezi potrošnikov Slovenije opozarjajo, da sta kakovost in varnost prehranskih dopolnil kakor tudi zdravil, ki se prodajajo po internetu, vprašljivi, zato naj bodo potrošniki pazljivi, saj mnogokrat izdelki niso odobreni in dovoljeni za prodajo, še posebno če ponudnik ni iz držav članic EU. Sicer marsikateri vidik področja nanotehnologije nacionalne zakonodaje urejajo z obstoječimi predpisi, kot na primer zakonodajo o nadzoru novih zdravil.
Koloidno srebro je sicer dokaj široko ime za vodne disperzije, ki vsebujejo različno velike delce srebra. Ta je sicer znan pobijalec bakterij in se je že od nekdaj uporabljal za dezinfekcijo onesnažene vode, ljudje pa mu pripisujejo tudi številne zdravilne učinke, še posebno pri zdravljenju zunanjih kožnih ran, razjed in opeklin. Toda, kot poudari Remškarjeva, srebro spada med težke kovine, zato ga je treba obravnavati temu primerno. Po njenih besedah obstajajo tudi dokazi, da prehaja v možgane.
Nanodelci so namreč ena izmed redkih snovi, ki pride iz krvnega obtoka v možgane, poleg recimo nikotina in alkohola. V medicini je sicer ta njihova lastnost dobrodošla, saj pomenijo nekakšne nosilce za prenašanje zdravilnih učinkovin za duševno bolne ljudi, nikakor pa po njenih besedah ni dobrodošel nenadzorovan prehod nanodelcev iz našega vsakdanjega okolja.
Tudi po besedah Remškarjeve naj bi bil omenjeni urad s problematiko seznanjen, saj z njimi osebno sodeluje, vendar po njenih besedah ostajajo nemočni in na omenjeno stvarnost lahko le opozarjajo. Predpisi pa naj bi se sicer pripravljali na ravni Evropske unije. Spremembe naj bi se začele leta 2013, čeprav po besedah Remškarjeve evropski parlament zelo pritiska na evropsko komisijo, naj pospeši pripravo predpisov za urejanje tega področja. Nedoslednosti v znanstvenih raziskavah
Potem je tu na primer še področje kozmetičnih preparatov, kjer so proizvajalci sicer zavezani, da na njih natisnejo oznake, če so v njih nanodelci oziroma če so narejeni na osnovi nanotehnologije. Vendar pa se tu po besedah Remškarjeve pomanjkljiva ureditev področja kaže v neskladnosti znanstvenih raziskav. Kozmetični in farmacevtski lobiji seveda želijo svoje izdelke čim bolj donosno tržiti in tako pogosto se pogosto pojavi navzkrižje interesov in dokazov med njihovimi predstavniki, ki oblikovalci predpisov. Kot zagotavlja Remškarjeva, je ta težava univerzalna, ne le slovenska. Pravzaprav naj bi bila po njenem prepričanju Slovenija na tem področju kar dejavna, saj je bila gostiteljica kar dveh odmevnih mednarodnih konferenc na temo varne proizvodnje in uporabe nanomaterialov.
Hitremu razvoju nanotehnologije in nanomaterialov zakonodajni predpisi torej nikakor ne sledijo, čeprav ta že krepko posega v naš vsakdan. Temu dejstvu je slabo prilagojena zakonodaja tako v državah članicah EU kot tudi po svetu. Zato potrošniške organizacije zahtevajo, da javno objavijo seznam izdelkov in podjetij, ki trgujejo z izdelki z nanodelci. Na Zvezi potrošnikov Slovenije so nam povedali, da v okviru svoje krovne organizacije, to je Evropske potrošniške organizacije (BEUC), ki povezuje več kot 40 nacionalnih potrošniških organizacij, takšen seznam že pripravljajo tudi sami.