Zakon o razvojnih programih v znanosti in šolstvu brez potrebne podpore

V koaliciji so opozorili na nedorečenost predloga, predlagatelji pa so menili, da je zakon nujen za nadaljnji razvoj omenjenih področij.

Glavna rešitev predloga zakona, ki ga je podpisalo 23 poslancev iz vseh opozicijskih poslanskih skupin, predvideva zagotovitev 65 milijonov evrov na leto proračunskih sredstev za nadaljnji razvoj znanosti in visokega šolstva. Matični odbor za visoko šolstvo, znanost in tehnološki razvoj DZ sicer predlaga sklep, da zakonski predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo.

Povečanje sredstev posledica povečanja števila študentov

Prvopodpisani pod predlog Rudolf Moge (LDS) je spomnil, da je DZ brez glasu proti sprejel zakon o temeljnih razvojnih programih na področju obrambe v znesku 710 milijonov evrov, tu pa gre za "borih" 65 milijonov. "Poslanci smo večkrat opozarjali vodstvo vlade in vlado samo, da naj vendar vloži tudi na področju šolstva podoben zakon, ki bi nam omogočal razvoj". Realno povečanje sredstev za visoko šolstvo v zadnjih letih je po njegovo posledica predvsem povečanja števila študentov, niso se pa sredstva namenjala za študijsko dejavnost.

"Ministrstvo v preteklosti že ukrepalo Ministrica za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Mojca Kucler Dolinar je spomnila, da je ministrstvo že v preteklosti preko obstoječih mehanizmov "ukrepalo v skladu s svojimi pristojnostmi". Tako so se po besedah Kucler Dolinarjeve posvetili prenovi študijskih prrogramov, vključevanju zunanjih predavateljev, financiranju mladih raziskovalcev iz gospodarstva ter druge dejavnosti, ki so financirane iz evropskih strutkurnih skladov.

Poslanci o cestninjenju tovornih vozil nad 3,5 tone

Predlog zakona o cestnini za vozila, katerih največja dovoljena masa presega 3500 kilogramov, so v današnji obravnavi v DZ koalicijske poslanske skupine podprle. Nekatere opozicijske skupine pa so bile do predloga kritične in mu odrekle podporo.

Predlog zakona predstavlja celovito pravno podlago za pobiranje cestnine na cestah, ki so usposobljene za daljinski promet tovornih vozil, in je eden ključnih korakov pri uvajanju elektronskega cestninskega sistema v prostem prometnem toku, je povedal minister za promet Radovan Žerjav.

Med razlogi za pripravo zakona je implementacija novelirane direktive o cestnini cestnih pristojbinah za uporabo določene infrastrukture za težka tovorna vozila (t.i. direktiva o evro vinjeti iz leta 2006), ki med drugim opredeljuje možnosti in omejitve pri cestninjenju na evropskih cestah.

"Prodajanje megle" Opozicijski poslanci so med drugim opozorili na določbe glede operaterja cestninjenja. Pavel Gantar (Zares) meni, da je ustanovitev operaterja s strani države in Družbe za avtoceste v RS (Dars) "prodajanje megle". Po njegovem ni potrebe, da bi poleg Darsa, ki je sedaj operater klasičnega sistema, ustanovili še eno gospodarsko družbo, "razen če ne želimo transparentnega sistema cestninjenja in dodatnih provizij, ki jih bo ta družba, ki je 100-odstotni državni lasti, pobirala od države, ki je v 100-odstotni državni lasti, in Darsa, ki je v 100-odstotni državni lasti".

Jelinčič predlaga konkretnejše zadeve

Zmago Jelinčič (SNS) se je z Gantarjem strinjal. Menil je tudi, da se Slovenija z možnostjo uvedbe satelitskega načina cestninjenja odloča za sistem, ki še vsaj 10 let ne bo operativen. Po njegovem bi se morali za več denarja v proračunu oprijeti "bolj konkretnih zadev" - uvesti ekološke takse za določene tovornjake in dati čim več tovornjakov na železnice.

Nova gospodarska družba

Po predlogu zakona bosta cestninjenje izvajala operater elektronskega cestninskega sistem - gospodarska družba, ki jo bosta ustanovila država in Dars - in zavezani ponudnik cestninjenja. Slednji bo na javnem razpisu pridobi koncesijo za vzpostavitev in vzdrževanje celotnega sistema in skrb za razmerja z uporabniki.

Operater bo moral zagotoviti cestninjenje v prostem prometnem toku z uporabo satelitskega določanja položaja in/ali mobilnih komunikacij z uporabo standarda GSM-GPRS in/ali mikrovalovne tehnologije na frekvenci 5,8 GHz.

Do 1. januarja 2010 Cestninjenje v prostem prometnem toku mora biti po predlogu zakona zagotovljeno najkasneje do 1. januarja 2010. Operaterja morata država in Dars ustanoviti do 1. januarja 2009, koncesijo za ponudnika cestninjenja pa mora država podeliti do 31. maja 2009.

V sredo izredna seja o socialnih transferjih in prodajah deleža Kada in Soda

Poslanke in poslanci se bodo v sredo zbrali na izrednem zasedanju, je danes sklenil kolegij predsednika DZ Franceta Cukjatija.

Na zahtevo DeSUS in opozicijskih poslanskih skupin bodo obravnavali novelo zakona o usklajevanju transferjev, na zahtevo koalicije pa razpravljali o domnevno spornih prodajah deležev Kada in Soda.

Kot navajajo pobudniki izredne seje, je sprejetje predlagane novele na izredni seji potrebno zato, da bi dosegli, da se tudi preostali socialni transferji uskladijo z določbami zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki določajo revalorizacijo pokojnin, še pred koncem tega mandata.

Kdo in za koliko je oškodoval državno premoženje?

Drugo zahtevo za izredno sejo je vložila skupina koalicijskih poslancev, ki so zahtevali obravnavo poročila preiskovalne komisije o domnevno spornih prodajah deležev Kada in Soda v 83 podjetjih. Omenjena komisija je namreč sredi maja sprejela končno poročilo, ki ga je nato posredovala v obravnavo DZ. Preiskovalna komisija je sicer svoje ugotovitve strnila v 11 alinejah in državnemu zboru predlagala štiri sklepe.

Kot navajajo predlagatelji, je komisija ugotovila negospodarne, netransparentne prodaje državnih deležev v večini gospodarskih družb. Zaradi tega bi bilo treba po njihovih ocenah širšo slovensko javnost seznaniti, da je pri pregledanih prodajah prišlo do oškodovanja državnega premoženja, v kakšni višini in kdo so bili nosilci javnih funkcij in kakšni ter čigavi interesi so pripeljali do takšnih prodaj.

DZ danes o razvojnih programih za znanost in visoko šolstvo 2010-2014

DZ bo danes opravil drugo obravnavo predloga zakona o temeljnih razvojnih programih na področju znanosti in visokega šolstva v letih 2010-2014 skupine 23 poslancev s prvopodpisanim Rudolfom Mogetom (LDS). Zakon je po oceni predlagateljev potreben za doseganje ciljev visokega šolstva. V vladi menijo, da predlog ne predstavlja novih rešitev.

Sprejeta zakona za krepitev vloge finančnih nadzornih agencij DZ je s po 38 glasovi za in enim proti sprejel noveli zakonov o trgu finančnih instrumentov in o zavarovalništvu. Zakona naj bi okrepila vlogo Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP) in Agencije za zavarovalni nadzor.

Novela zakona o zavarovalništvu krepi nadzorniške pristojnosti Agencije za zavarovalni nadzor, med drugim uvaja nove nadzorne ukrepe in utrjuje institucionalno neodvisnost agencije, je ob obravnavi zakona po nujnem postopku pojasnil državni sekretar Andrej Šircelj.

Tako se uvaja dolžnost posredovanja podatkov in dokumentov, kar velja tudi za tiste, ki so po zakonu o gospodarskih službah opredeljeni kot poslovna skrivnost. V primeru, da nekdo ne bo dal podatkov, so zagrožene kazni do 50.000 evrov oz. za nespoštovanje sklepov agencije do odstotka letnega prihodka podjetja.