nesreča
Torek, 19. 5. 2026, 9.54
2 tedna, 5 dni
Začetek sezone reševalcev motoristov: zakaj so tako pomembni? #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,30
Začenja se sezona reševalcev motoristov, ki so pomemben in nepogrešljiv del sistema nujne medicinske pomoči. Zlasti na prometno obremenjenih območjih, kjer je odzivni čas ključnega pomena, omogočajo hiter dostop do pacientov. Vodja reševalcev motoristov Luka Uršič je v izjavi za medije pojasnil, da se motorista aktivira v primerih, ko je ogroženo življenje, saj jih pacienti takrat najbolj potrebujejo in šteje vsaka minuta.
Sezona, ko so aktivni reševalci motoristi, običajno traja od 1. maja do 1. novembra. Na Reševalni postaji UKC Ljubljana, kjer naloge reševalca motorista letos opravlja šest zaposlenih, še dva pa sta v procesu usposabljanja, v tem obdobju opravijo med 350 in 450 intervencij letno.
"Ker vsaka minuta šteje, se je motorist vedno izkazal za najboljšo rešitev"
Največja prednost reševalca motorista je po Uršičevih besedah ta, da na kraj intervencije pride prvi. "Prednost je predvsem v gneči, saj lahko motor na kraj nesreče pride hitreje. Ker vsaka minuta šteje, se je motorist vedno izkazal za najboljšo rešitev pri nudenju hitre pomoči," je dodal.
Po njegovih navedbah se reševalca motorista aktivira pri intervencijah, v katerih je ogroženo življenje. Voznike ob tem opozarja, naj bodo previdni, če na cesti vidijo reševalca motorista, saj gre za njim vedno tudi reševalno vozilo, včasih tudi urgentni zdravnik. "Idealno bi bilo, da bi se vsi vozniki umaknili na desno stran, da bi bila leva stran prosta. Sicer pa reševalec motorist vedno najde pot, da bo prišel mimo. Najslabše je, da voznik pred nami močno zavira, s čimer ogrozi tudi nas. A tudi na takšne dogodke smo pripravljeni," je pojasnil Uršič. Njihova varnost je na prvem mestu, zato imajo kljub vročini, ki je značilna za to obdobje, na sebi vso obvezno motoristično opremo.
Na ljubljanski reševalni postaji je trenutno ves čas v pripravljenosti en motorist. "Se pa poskušamo držati tega, da gre motorist na pot le v nujnih primerih, ko je ogroženo življenje. Ker gre za nami vedno tudi reševalno vozilo, je naša prednost tudi ta, da se lahko motorist ob prihodu reševalnega vozila v primeru nove intervencije odpravi naprej," je dodal.
Reševalci motoristi so redno zaposleni diplomirani zdravstveni tehniki, ki delujejo v ekipah nujne medicinske pomoči v reševalnih vozilih, dodatno pa so usposobljeni za vožnjo motornega kolesa.
Število nujnih intervencij narašča
Letos so do vključno 17. maja reševalci motoristi zabeležili 43 intervencij, je bilo pa v primerjavi z lanskim letom več deževnih dni, ko motorist zaradi varnosti ne more posredovati. Kljub temu število nujnih intervencij narašča, lani je bilo maja opravljenih 68 intervencij reševalca motorista.
Na ljubljanski reševalni postaji trenutno uporabljajo štiri reševalne motorje, opremljene z vso potrebno medicinsko opremo za izvajanje nujne medicinske pomoči. Letos so dobili tudi nov motor, ki omogoča hitrejši in varnejši dostop do pacientov.
Delo reševalcev motoristov zahteva visoko stopnjo strokovnosti, večletne izkušnje, psihofizično pripravljenost in sposobnost hitrega odločanja.
Aktivirani za opravljanje najzahtevnejših nalog
V letu 2025 so reševalci motoristi po podatkih dispečerske službe opravili 456 intervencij, največ v poletnih mesecih, ko se povečata prometna obremenitev in število dogodkov na prostem. 453 intervencij je bilo takšnih, pri katerih je bila že ob izvozu ekipe prepoznana neposredna življenjska ogroženost pacienta.
Med najpogostejšimi razlogi za aktivacijo reševalca motorista prevladujejo nujna stanja, ki so povezana z motnjami zavesti in nevrološkimi dogodki. V največ primerih (21,27 odstotka) je bil razlog za intervencijo nezavest. Sledijo prometne nesreče, ki predstavljajo 12,06 odstotka vseh intervencij, ter epileptični napadi oziroma krči ter motnje zavesti in ohromelost (oboje v 11,62 odstotka primerih).
Med pogostejšimi razlogi so tudi različne nesreče (8,33 odstotka) in alergijske reakcije (4,82 odstotka). Bolečine v prsnem košu in srčna obolenja so razlog v 3,95 odstotka primerih. V preostalih (13,38 odstotka) primerih gre za intervencije, kjer ob klicu težava ni bila jasna ali pa je bila nepopolno opredeljena, kar dodatno poudarja pomen hitrega prihoda na teren in takojšnje strokovne ocene stanja pacienta.
