Z nacionalnim programom do leta 2020 do višje izobraženosti odraslih

Z resolucijo, ki jo je pripravilo ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, želi izboljšati izobrazbo odraslih na vseh stopnjah in povečati njihove možnosti za zaposlitev.

Z načrtom, ki ga predvideva resolucija, naj bi Slovenija do leta 2020 dvignila izobrazbeno raven prebivalstva, splošno izobraženost, izboljšala možnosti za izobraževanje in prek tega povečala zaposljivost aktivnega prebivalstva. Pri splošni izobrazbi prebivalcev je cilj resolucije, da se bo delež odraslih (starih od 25 do 64 let), vključenih v splošno izobraževanje, s pet odstotkov leta 2011 do leta 2020 povečal na osem odstotkov.

Delež prebivalstva, ki je starejši od 15 let in ima nedokončano osnovno šolo, naj bi se po resoluciji s 4,4 odstotka leta 2011 do leta 2020 zmanjšal na 2,2 odstotka. Delež starih od 25 do 64 let z dokončano srednjo strokovno izobrazbo pa naj bi se s 57 odstotkov leta 2011 do leta 2020 povečal na 63 odstotkov. S spodbujanjem in sofinanciranjem vpisa na višješolske programe strokovnega izobraževanja naj bi se po določilih resolucije zvišal tudi delež odraslih med 30. in 34. letom, ki ima dokončano terciarno izobrazbo.

Delež prebivalstva s terciarno izobrazbo je pod povprečjem držav OECD-ja Ministrstvo namreč ugotavlja, da je delež prebivalstva s terciarno izobrazbo v starosti od 25 do 64 let pod povprečjem držav OECD-ja. Ugotavlja tudi, da delež odraslih z dokončano srednjo poklicno izobrazbo s starostjo pada. Zlasti med starejšimi od 45 let je visok delež manj izobraženih, kar bo zaradi podaljšanja delovne dobe vedno večja težava. "Ta ciljna skupina se namreč težje prilagaja novim zahtevam delovnega mesta, zlasti če osebe nimajo pridobljenih ključnih oziroma poklicnih zmožnosti," v resoluciji ugotavlja ministrstvo.

V resoluciji ministrstvo predlaga, naj država za razvoj in delovanje sistema izobraževanja odraslih do leta 2020 zagotovi dobre 403 milijone evrov, od katerih bi dobrih 87 milijonov prispeval tudi Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije.

Pri tem na ministrstvu priznavajo, da z omenjenimi sredstvi predlaganega načrta ne bo mogoče v celoti uresničiti, zato se bodo morali opredeljeni programi delno financirati tudi iz drugih virov, kot so proračuni lokalnih skupnosti, sredstva delodajalcev in posameznikov ter sredstva za projekte iz mednarodnih virov. V veliki meri bo uresničevanje ciljev odvisno tudi od partnerskega sporazuma z Evropsko komisijo o črpanju sredstev iz Evropskega socialnega sklada po letu 2014, še piše v resoluciji.