SiolNET. Novice Slovenija
2

termometer

  • Messenger
  • Messenger
#izarhiva (2013)

Vsi naši nobelovci

2

termometer

Nominacija misijonarja Pedra Opeke za Nobelovo nagrado za mir je naletela na zelo pozitiven odziv. Ob tem smo pogledali, kdo od Slovencev je že bil nominiran za Nobelovo nagrado in kdo jo je prejel.

Švedska akademija, ki podeljuje Nobelove nagrade, uradnega seznama nominirancev ter predlagateljev za Nobelove nagrade ne razkrije še 50 let po podelitvi. Vseeno pa se za predlagane kandidate običajno hitro izve. Kandidate za nominacije lahko predlagajo člani švedske akademije, univerzitetni profesorji, dozdajšnji Nobelovi nagrajenci ter člani parlamentov.

Friderik (Fritz) Pregl

Fritz Pregl Za edinega slovenskega "pravega" nobelovca velja Friderik (Fritzl) Pregl (1869–1930) – pa še temu so očitali, da nima slovenskih korenin. Čeprav je diplomiral iz medicine, je prejel Nobelovo nagrado za kemijo. Rojen je bil v Ljubljani, po maturi je odšel v Gradec študirat medicino in bil 1894 promoviran za doktorja vsega zdravilstva (medicum universum). V Gradcu je poučeval fiziologijo, ob osnovnem delu v medicini pa se je začel poglabljati še v kemijo ter začel študirati na kemijskem inštitutu, kar je pozneje poglobil s postdoktorskim študijem. Pregl je Nobelovo nagrado leta 1923 dobil za izboljšanje že obstoječih metod (izboljšal je metode nekaterih kemijskih analiz in raziskovanja). Svoja odkritja je objavil v delu Kvantitativna organska mikroanaliza, ki je bilo prevedeno tudi v angleščino in francoščino.

Sodobniki so imeli Pregla sprva za Nemca, zato v nekatere prvotne strokovne knjige o medicini in kemiji ni uvrščen. Veliko bolj ga cenijo v Avstriji, kjer nagrado, poimenovano Fritz-Pregl Preis, podelijo tistim kemikom, za katere menijo, da so dosegli pomembne mejnike na področju kemije. Ob 50. obletnici podelitve Nobelove nagrade je avstrijska pošta izdala znamke s Preglovo podobo. V zadnjih letih je Pregl le našel mesto v slovenskem javnem prostoru; med drugim so ga predstavili v knjigah Kemiki skozi stoletja ter Sto slovenskih znanstvenikov, zdravnikov in tehnikov, uvrstil pa se je tudi v Enciklopedijo Slovenije, Veliki splošni leksikon ter knjigo Znameniti Slovenci. Slovenci od leta 2007 Preglu v čast vsako leto podeljujemo Preglove nagrade za najpomembnejše dosežke v znanosti.

 

Alma M. Karlin

Alma Karlin Eno najbolj znanih dejstev v življenjepisu celjske svetovne popotnice, pisateljice in avtorice številnih potopisov Alme Karlin (1889–1950) je, da naj bi bila predlagana za Nobelovo nagrado za literaturo. Za to prestižno nagrado naj bi jo zaradi številnih potopisov, ki jih je objavljala predvsem v mednarodnih časopisih, predlagala znana švedska Nobelova nagrajenka Selma Lagerlöf. A Barbara Trnovec, avtorica knjige Kolumbova hči: Življenje in delo Alme M. Karlin, ta podatek označuje za še enega v vrsti številnih mitov o Almi Karlin.

Kot piše Barbara Trnovec, naj bi znana švedska nobelovka v enem od pisem sicer res zapisala, da bi si Alma Karlin zaslužila Nobelovo nagrado – vendar pa naj bi jo zanjo nikoli uradno ne predlagala. Vseeno pa se je Alma Karlin v zgodovino zapisala kot ena svetovnih popotnic, ki so same prepotovale svet. Podobno kot Frideriku Preglu so Slovenci tudi njej očitali nemške korenine (rojena je bila v Celju, a pisala je v nemščini), kar je še eden od razlogov, da je bila v domačem kraju in deželi skoraj povsem prezrta. Medtem ko jo danes častijo skoraj po božje ter prevajajo in izdajajo njene številne knjige, je leta 1950 umrla v skromni hišici nad Celjem, bolna, prezrta in v revščini.

Boris Pahor

Boris Pahor Tržaškega pisatelja Borisa Pahorja (v njegovem opusu je že več kot 30 knjig) so za Nobelovo nagrado za literaturo predlagali že večkrat. Najodmevnejši je bil predlog, ki ga je leta 2009 podala Univerza v Ljubljani na pobudo filozofske fakultete. Boris Pahor v svojih delih obravnava grozote nacističnih koncentracijskih taborišč, težave slovenske manjšine v Italiji in trpljenja primorskih Slovencev, znan pa je tudi po družbenem in političnem aktivizmu. Njegova najbolj znana knjiga, ki je doživela tudi precejšen mednarodni odmev, je Nekropola, literarna uspešnica, ki je od leta 1967, ko je izšla, doživela več ponatisov. Prevedena je bila v več jezikov. Tako v Evropi kot v ZDA pa se uvršča med klasike 20. stoletja.

Zadnja nominacija Borisa Pahorja za Nobelovo nagrado je ob pisateljevi 95-letnici pred štirimi leti tudi močno odmevala v javnosti. Razočaranje, ker ga švedska akademija ni uvrstila v ožji izbor, je bilo zato toliko večje. A Borisa Pahorja to ni zmotilo, saj na težave Slovencev v zamejstvu kljub že skoraj častitljivim stotim letom glasno opozarja še naprej.

Lučka Kajfež Bogataj

Lučka Kajfež Bogataj Zahvaljujoč klimatologinji in borki proti podnebnim spremembam Lučki Kajfež Bogataj pa imamo Slovenci od leta 2007 tudi že delček Nobelove nagrade za mir. To nagrado sta si leta 2007 namreč razdelila nekdanji ameriški podpredsednik Al Gore za film Neprijetna resnica ter Mednarodna skupina ZN-ja o podnebnih spremembah (IPCC) za prizadevanja pri ozaveščanju javnosti o usodnih posledicah segrevanja ozračja. Med članicami IPCC-ja je bila tudi Lučka Kajfež Bogataj, ki je tako postala soprejemnica Nobelove nagrade.

Lučka Kajfež Bogataj je diplomirala na Fakulteti za matematiko in fiziko, magistrirala in doktorirala pa na Biotehniški fakulteti. Po doktoratu se je izobraževala na Švedskem in v ZDA, zdaj je redna profesorica, ki predava na več fakultetah. Med letoma 2002 in 2008 je bila članica Medvladnega panela za podnebne spremembe v Ženevi in od leta 2006 članica komiteja Globalnega klimatskega opazovalnega sistema (GCOS) pri WMO. "Preostale Nobelove nagrade so namenjene ljudem, ki so odločilno zaznamovali svoja področja. Nobelove nagrade za mir pa nikoli niso nagrade za ljudi, so nagrade za problem. Tudi nimajo funkcije nagrajevanja, temveč funkcijo opozarjanja. Torej, ko se svetu zazdi, da nek problem pomeni resnično krizo, je nagrada nek vzvod, s katerim se to dodatno potrdi. Mi se niti za trenutek nismo slepili, da smo jo dobili za naše znanstvene dosežke. Ta nagrada nima zveze z ljudmi, ki so jo dobili," je Lučka Kajfež Bogataj pred časom povedala v intervjuju za Mladino.

Ker je eden glavnih svetovnih problemov danes revščina, Pedro Opeka, ki je na Madagaskarju več kot 20.000 ljudi rešil s smetišča, jim pomagal zgraditi šole, hiše in kulturne centre ter jim zagotovil delo, glavni pogoj za prejem Nobelove nagrade za mir očitno izpolnjuje.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin