Vrstijo se odzivi na vsebino koalicijske pogodbe

Kmetijstvo je v koalicijsko pogodbo vključeno s posebnim poglavjem, zajeto pa je tudi v nekatera druga področja, je v odzivu na pogodbo dejal predsednik KGZS Jože Podgoršek. Veseli ga tudi, da je nova koalicija prepoznala napake in pomanjkljivosti nekaterih dosedanjih zakonskih ureditev ter napovedala spremembe. KGZS bo pri tem konstruktivno sodelovala, je napovedal. 

Če so v izhodiščih za koalicijsko pogodbo kmetijske teme pogrešali, pa je v koalicijski pogodbi kmetijstvo vključeno s posebnim bogatim poglavjem, je na novinarski konferenci v Ljubljani, na kateri je evropski poslanki Romani Tomc (EPP/SDS) predal pobudo za jasnejše označevanje porekla hrane v EU po vzoru nedavno sprejete ureditve za med, povedal predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) Podgoršek. "In ne samo to – tudi marsikje pri financah lahko najdemo delček kmetijstva in tako naprej. Torej lahko res rečem, da kljub temu da pri vsebini vedno kaj manjka, ta koalicijska pogodba postavlja hrano in prehransko varnost Slovenije na strateško raven," je dejal. 

Posebej je izpostavil pomen zmanjšanja administrativnih obremenitev kmetijstva, ki je po njegovih besedah nujno za zagotovitev dolgoročne konkurenčnosti panoge in posledično prehranske varnosti države. "Zelo nas veseli, da je v pogodbi ravno pri financah omenjena tudi možnost tako imenovane pavšalne obdavčitve dopolnilnih dejavnosti, kar bo velik korak v smeri debirokratizacije," je dejal. Med drugim je pozdravil to, da je nova koalicija prepoznala škodljive posledice zakona o zaščiti živali in da bo to temo znova odprla.

GZS: Koalicijska pogodba s pomembnimi zavezami za razvoj Slovenije

Koalicijska pogodba vključuje številne dolgo pričakovane zaveze za izboljšanje poslovnega okolja, večjo produktivnost gospodarstva in podporo razvoju Slovenije, ocenjujejo v Gospodarski zbornici Slovenije (GZS). Razvojne usmeritve bodo po njihovem mnenju prek uspešnejšega gospodarstva prispevale tudi h krepitvi socialne države in javnih storitev.

Koalicijska pogodba po prvem pregledu vsebuje številne zaveze in izboljšave poslovnega okolja, na katere GZS ter tudi pomembnejši ekonomisti in strokovnjaki opozarjajo že dolgo, so danes sporočili iz zbornice. "Predlagane spremembe gredo v smeri razvoja Slovenije in večje produktivnosti gospodarstva, kar bo prispevalo h krepitvi socialne države in zagotavljanju javnih storitev ter s tem dobrobiti za vse," je poudarila generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal.

"Pričakujemo, da bodo te zaveze v nadaljevanju podprte tudi s konkretnimi ukrepi in jasnimi prioritetami pristojnih ministrstev, pri tem pa bo pomembno zagotavljanje vzdržnosti javnih financ in povečanje kakovosti javnih storitev. Prav zato si moramo v Sloveniji prizadevati za odkrit socialni dialog, ki temelji na strokovnih argumentih," je dodala. Pri posameznih ukrepih so v zbornici kot spodbudne med drugim izpostavili predloge za povečanje produktivnosti in investicij, izboljšanje davčnega okolja ter debirokratizacijo.

Umanotera: Ukrepi bodo okoljsko krizo še poslabšali

Ukrepi, predlagani v sporazumu o koalicijskem sodelovanju strank SDS, Demokrati, NSi, SLS in Fokus, bodo stanje okoljske krize še poslabšali, so ocenili v okoljevarstveni organizaciji Umanotera. Desna koalicija po njihovih besedah naravo obravnava kot coklo razvoju. "Koalicijska pogodba odraža predvolilne programe koalicijskih strank. To so stranke, ki so v svojih programskih izhodiščih na področju okolja najpogosteje predlagale škodljive ukrepe in ponekod celo zanikale znanost," so zapisali v Umanoteri.

V koalicijski pogodbi prepoznavajo predloge za deregulacijo in izklapljanje okoljskih varovalk, investicije v cestno in letalsko infrastrukturo ter po prepričanju Umanotere za Slovenijo nesmiselne infrastrukturne projekte, kot so nova nuklearka v Krškem, nove hidroelektrarne in nove sežigalnice odpadkov. 

Tako kot predvolilni program SDS koalicijska pogodba predvideva tudi ponovno preučitev rokov za uporabo premoga, kar je po navedbah okoljevarstvene organizacije v nasprotju z vsemi nacionalnimi in mednarodnimi podnebnimi cilji ter v nasprotju z gospodarsko smiselnostjo. "Koalicijska pogodba naravo obravnava kot coklo razvoju, in ne kot to, kar v resnici je, predpogoj za naše preživetje," so zapisali v Umanoteri.

Zveza podeželske mladine opozarja na pomen uresničevanja zavez

Pri ukrepih s kmetijskega področja, vključenih v koalicijsko pogodbo, je najpomembnejše njihovo izvajanje v praksi, so poudarili v Zvezi slovenske podeželske mladine. Pri tem morajo biti po njihovih besedah dejavno vključeni vsi deležniki s tega področja. "Kmetijstvo, hrana in prehranska varnost so zagotovo bistvena izhodišča za trdno državo, zato morajo biti tako tudi naslovljeni. Ne zgolj v dokumentih, ampak predvsem na njivi, v hlevu, sadovnjaku," so navedli v zvezi.

Osnova morata biti po njihovem mnenju dobrobit kmeta in dostojen dohodek zanj, vloga kmetijstva pa ne le prepoznana, temveč tudi primerno ovrednotena. "Vse zahteve in omejitve s strani države morajo biti kmetom primerno plačane – ne glede na panogo ali regijo. Za učinkovitost ukrepov je nujno, da smo kmetje v snovanje strateških dokumentov, aktov in vseh ostalih predlogov aktivno vključeni od vsega začetka," so dejali.

Med bistvenimi ukrepi, ki jih po njihovih besedah potrebuje panoga, so izpostavili krepitev družinskih kmetij, spodbujanje vseh načinov trajnostnega kmetovanja, davčne razbremenitve mladih kmetov in davčne ugodnosti za vse ostale v kmetijstvu. "Uvedba pavšala je spodbudna, ob območjih z omejenimi dejavniki pa mora zajeti še zaščitena območja, vodovarstvena območja in ostala - torej vse kmetovanje, ki je zaradi različnih zaščit omejeno. Pavšal bi moral biti namenjen vsem kmetom, ki pridelujejo hrano ali ohranjajo krajino, kot plačilo za naravovarstvene storitve in zeleno obdelano podeželje," so navedli.

Koalicijska pogodba na področju izobraževanja po navedbah šolnic nedefinirana

Koalicijska pogodba na področju izobraževanja je po navedbah predsednice Zveze srednjih šol in dijaških domov Slovenije Nives Počkar in predsednice Združenja ravnateljev in pomočnikov ravnateljev Mojce Mihelič nedefinirana. Kot sta dejali, je abstrakten zlasti načrtovan umik t. i. ideoloških vsebin iz šol in uvedba novih predmetov. 

Počkar je poudarila, da je področje izobraževanja v koalicijski pogodbi "dokaj splošno napisano". Po njenih besedah bi morali biti koalicijski partnerji bolj konkretni zlasti pri načrtih o združevanju javnih zavodov in umiku t. i. ideoloških vsebin, saj po njenem mnenju do zdaj v srednjih šolah ni bilo nobenih ideoloških vsebin. "Moramo vedeti, da naša lastna zgodovina ni ideološka vsebina. Upam, da je ta meja zelo jasna, kaj je zgodovina, kaj pa so ideološke vsebine," je dodala.

Mihelič, ki je povedala, da mnenje podaja v svojem imenu, in ne v imenu združenja, je poudarila, da podpira načrte o "vrnitvi avtoritete pedagoškim delavcem," a da se je pri tem treba vprašati, na kakšen način to narediti. Pri tem je izpostavila pomisleke, kako zagotoviti, da učitelji ob tem ne bodo "počeli stvari, ki niso primerne".

Koalicijska pogodba predvideva tudi uvedbo novih predmetov ali dopolnitev učnih načrtov za področja digitalizacije, računalništva, informatike, podjetništva in finančnega opismenjevanja. Počkar je opozorila, da so dijaki že trenutno maksimalno obremenjeni s številom ur na teden, kar je predvideno v pravilniku, in sicer 33 ur na teden. Opozorila je, da je Slovenija sicer edina država v Evropi, kjer ni predmeta digitalizacije oziroma računalništva v šoli.

Koalicija načrtuje tudi skrčenje učnih načrtov na pet strani, kar je Mihelič predvsem pri obsežnih predmetih označila za nepredstavljivo. "Učni načrti so že sedaj zelo skrčeni, so dobro zasnovani in se med seboj povezujejo, v resnici pa so zelo kratki," je opozorila. Obenem je pozdravila vrnitev devetčlanske sestave sveta šole, pri čemer bi imeli tri mesta delavci šole, tri predstavniki ustanovitelja in tri predstavniki staršev.

Koalicijska pogodba po mnenju združenja zdravstvenih zavodov z nekaj tveganji

Koalicijska pogodba na področju zdravstva po besedah direktorice Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije Tatjane Jevševar ob pozitivnih plateh prinaša tudi nekaj tveganj. Med slednjimi je naštela aktivacijo vseh razpoložljivih zmogljivosti in razvoj pluralnih oblik obveznega zavarovanja, ki bi lahko pomenili krčenje javnih sredstev za zdravstvo.

Pozitivno plat koalicijske pogodbe za združenje predstavlja napoved o dostopnejšem in sodobnem sistemu zdravstvenega varstva, v katerem je v središču pacient. Pozdravljajo tudi več digitalizacije in sodobne medicinske opreme. "To so določila, ki so jih vsebovale vse koalicijske pogodbe doslej, pri tem pa obstaja tveganje, kakšna bo pot do teh ciljev," je povedala Jevševar.

V združenju zdravstvenih zavodov pričakujejo, da bodo na tej poti sodelovali, saj zastopajo največji del javnega zdravstvenega sistema, "ki zagotovo mora imeti svojo besedo in svoj vpliv". "Nenazadnje se vrača vlada, ki je Slovenijo vodila med epidemijo covida-19 in se najbrž jasno zaveda, da so takrat v rizičnih razmerah javni zdravstveni zavodi nosili vso breme covida-19 in bili nosilci zdravstvenega sistema v celoti," je spomnila.

Med tveganji, ki ji prinaša koalicijska pogodba, je Jevševar navedla napovedano takojšnjo aktivacijo vseh razpoložljivih zdravstvenih zmogljivosti, ne glede na pravni status, edini pogoj pa je licenca za opravljanje zdravstvenih storitev. "Pri tem razumemo, da se v financiranje iz javnih sredstev vključijo tudi čisti zasebniki, kar je tveganje, ker so sredstva Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije že zdaj prenizka za financiranje celotnega obsega zdravstvenih storitev, ki jih lahko nudi javni zdravstveni sistem," je dejala. Po njenih navedbah pri tem obstaja tvegaje slabitve javnih zdravstvenih zavodov.

Novice Fakin o koalicijski pogodbi: Populistični dokument, ki bo v zdravstvo vnesel veliko nepotrebnega nemira

Novice Kaj vse piše v koalicijski pogodbi?

Novice Peterica strank bodoče desne vlade podpisala koalicijsko pogodbo #video