Vremenoslovec Anže Medved opozarja: Največja nevarnost vročinskega vala niso le visoke temperature

Ko se vsakodnevno srečujemo z ljudmi in ne vemo povsem natančno, o čem bi govorili, pogosto začnemo razpravljati o vremenu. Ko se sogovornik sreča z vami, pa verjetno še pogosteje, saj ve, da bo prejel informacije profesionalnega vremenoslovca.

Pri nas meteorologih beseda praktično vsak dan nanese na vreme. Še takrat, ko si na dopustu, moraš razlagati o vremenu. Smo javne osebe, ljudje te prepoznajo in te kar hitro pocukajo za rokav ter povprašajo o vremenu. Tako da me vreme spremlja od jutra do večera, praktično si ne morem odpočiti od njega (smeh, op. a.).

Torej ves čas spremljate vreme, kot da bi bili v službi?

Res je. Ko sem na dopustu, sicer ne spremljam podrobno vseh vremenskih kart. Spremljam samo okolico, kaj se takrat dogaja z oblaki, kajti že iz samega razvoja oblačnosti lahko izveš, kaj se bo zgodilo. Spremljam stanje ozračja in potem lahko iz tega malce predvidim, kaj se bo dogajalo.

Pa se kar dotakniva aktualnega vročinskega vala, ko je iz dneva v dan bolj vroče. Kaj lahko pričakujemo v prihodnjih dneh in na kaj moramo biti pozorni?

Gre za kar nenavaden vročinski val, sploh za mesec junij. Običajno tako hudi vročinski valovi pridejo julija in avgusta. Zdaj ga imamo že mesec dni prej in bo verjetno kar primerljiv s tistim iz leta 2003, če ne še hujši. Vročinski val pri nas se bo samo še stopnjeval, najbolj izrazit bo ravno na prehodu v začetek novega tedna. Takrat pričakujemo tudi najvišje temperature, sploh na Primorskem, verjetno bo tudi kakšen junijski rekord v igri. Trenutno junijski rekord drži kraj Dobličje pri Črnomlju, kjer so lansko leto izmerili 38,4 stopinje Celzija. Verjetno lahko letos pričakujemo še kaj bolj vroče, morda v Podnanosu, Dolenju ali pa v Biljah. Vročina se bo samo še stopnjevala in verjetno bo najhuje v ponedeljek in torek. V sredo in četrtek pa se nam že počasi bliža hladna fronta, ko bodo temperature predvidoma zanihale navzdol. Sicer je še zelo vprašljivo, kako izrazito bo ta fronta dosegla naše kraje. Vrhunec vročine bo torej ob koncu tedna in v začetku prihodnjega tedna.

Kaj bo najbolj problematično? Trajanje vročinskega vala, tropske noči, nevarnost neviht?

Največ težav bodo povzročale popoldanske visoke temperature, pa tudi nočne in jutranje temperature so že kar visoke. Na Primorskem in v določenih termalnih pasovih je bilo že kar nekaj tropskih noči, ko se celo noč ni ohladilo pod 20 stopinj Celzija. To zelo otežuje spanje, zaradi česar je ta vročinski val veliko bolj izrazit. Človeško telo si namreč ponoči ne more dovolj odpočiti, vročinski stres se samo stopnjuje.

Foto: Ana Kovač Težav zaradi neviht ne pričakujemo več toliko, saj te nastajajo predvsem zdaj, ko smo imeli soparno vreme z veliko vlage v ozračju. V prihodnjih dneh pa bo nad naše kraje začel dotekati toplejši in bolj suh zrak. To pomeni, da se bodo dnevne temperature še stopnjevale, zrak bo pa vseeno malo bolj suh. Vročina bo tako morda vseeno malo bolj znosna kot pretekle dni. Tudi zaradi tega suhega zraka se bo ponoči bolj ohladilo in bodo jutranje temperature za kakšne dve ali tri stopinje nižje kot do zdaj. To bo bolj znosno, popoldanske temperature pa bodo rasle samo navzgor. Povsod po nižinah pričakujemo temperature nad 30 stopinjami Celzija, v večini tam okoli 35 stopinj Celzija. Na Primorskem, Vipavskem in Goriškem pa tudi 38 stopinj Celzija ali še celo nekaj več.

Na Primorskem bo torej največja toplotna obremenitev?

Da, pa tudi v večjih mestih. Ta so nekakšen toplotni otok, kjer se stavbe segrejejo in se vročina akumulira.

Vročinske nevihte, pa za razliko od preteklih dni, ne bodo problematične?

Opozoril za nevihte nimamo, jih pa vseeno omenjamo v splošni napovedi. Opozorilo pri nas je vedno za oranžno in rdečo stopnjo vremenske ogroženosti. Kadar izdamo rumeno opozorilo, gre samo za neko pripravo na to, da je nekaj zunaj normalnih razmer. Vseeno torej še lahko pričakujemo kakšne močnejše nevihte. V nadaljevanju, ko bo nad naše kraje začel dotekati vedno toplejši in bolj suh zrak, pa bo verjetnost neviht bistveno manjša.

Zakaj je vročina tako nevarna za zdravje ljudi?

Vročina je najbolj nevarna prav zdaj, na začetku prvega vročinskega vala, ker naše telo na tako visoke temperature še ni pripravljeno. Trenutne temperature so namreč okoli pet stopinj Celzija nad dolgoletnim povprečjem. Ob koncu junija so običajno dnevne najvišje temperature okoli 26 stopinj Celzija, zdaj pa govorimo tudi o 35 stopinj Celzija oziroma še kaj več. Velika težava je tudi v visokih nočnih temperaturah, ko se telo pripravlja na počitek, a se zaradi vročinskega stresa ne more dovolj ohladiti in spočiti. Če to traja dalj časa, se vročinski stres na telo samo še stopnjuje. Telo postaja vedno bolj utrujeno in na neki točki, sploh pri starejših, lahko tudi odpove.

Foto: Ana Kovač Slovenke in Slovenci smo znani po tem, da se radi gibljemo in ukvarjamo s športi v naravi. Kateri so opozorilni znaki, da razmere na prostem niso več primerne za športno aktivnost?

Prvi opozorilni znak je zagotovo temperatura ozračja. Če nam je prevroče, ni smiselno nadaljevati aktivnosti, saj se temperature čez dan le še stopnjujejo. Težava je tudi v tem, da se vročina čez dan akumulira. Najbolj vroče ni opoldne ali ob enih popoldne, ko je sonce najvišje, ampak je vedno prisoten fazni zamik. To se zgodi okoli tretje, četrte ali pete ure popoldne, ko pridemo iz službe in se običajno odpravimo na športne aktivnosti. Sreča je, da imamo zdaj dolg dan, tako da te aktivnosti lahko zamaknemo v večerne ure, ko se vsaj malo ohladi. Vseeno pa v tem vročinskem valu odsvetujemo kakršnokoli aktivnost v naravi, sploh v popoldanskem in večernem času. Če se ji res ne moremo odpovedati, je najprimernejši čas zgodaj zjutraj.

Ljudje so pogosto pozorni le na visoke temperature. Je to dovolj?

Veliko pozornosti je treba posvetiti tudi UV-indeksu, ki je merilo za velikost učinka ultravijoličnega sevanja na človeško kožo. Ta je v poletnem času zvišan; trenutno se v nižinah sredi dneva giblje med osmimi in devetimi enotami, v gorah tudi do deset enot in več. Če smo na prostem, si moramo kožo nujno zaščititi, saj dolgotrajna izpostavljenost soncu ni blagodejna za kožo. Nujna je tudi zaščita oči.

Nam lahko na kratko pojasnite, kako v praksi nastane vremenska napoved?

Najprej preverimo trenutno stanje ozračja. Pogledamo vse meritve po Sloveniji, ki jih prejemamo od naših meteoroloških postaj, vremenskih radarjev, satelitov in radio sondaž. Dvakrat na dan v zrak spustimo tudi meteorološki balon, napolnjen s helijem. Na njem je sonda, ki v ozračju meri temperaturo, vlago, smer in hitrost vetra. Balon poleti okoli 12 kilometrov visoko, od njega pa prejmemo informacije, ali je ozračje stabilno ali ne. To nam v veliki meri pomaga pri napovedovanju močnih neviht ali pa neurij, ki nastanejo v poletnem času. Gre za eno izmed najpomembnejših meritev v meteorologiji.

Foto: Ana Kovač Ko enkrat ugotovimo, kaj je s trenutnim stanjem ozračja, začnemo opazovati meteorološke modele. Imamo več globalnih modelov, ki se računajo v večjih centrih po svetu. Največji je Evropski meteorološki center z več enotami po Evropi. Eden je na primer v britanskem Readingu, eden v italijanski Bologni, eden v nemškem Bonnu. S tem meteorološkim globalnim modelom se vreme izračuna praktično po celi zemeljski sferi. Najprej moramo namreč ugotoviti, kaj se dogaja po svetu, da lahko potem izračunavamo lokalne podrobnosti. Regionalne meteorološke službe, kot so slovenska, avstrijska, hrvaška, s svojimi regionalnimi modeli z boljšo ločljivostjo, tako časovno kot prostorsko, izdelajo lokalne napovedi. Ko na primer ugotovimo, da so meteorološki parametri malo zunaj običajnih, počasi izdamo kakšna opozorila in javnost nanje aktivno opozarjamo.

Splošna vremenska napoved je sicer videti tako, da najprej opišemo, kaj se bo dogajalo čez dan, kakšne bodo najvišje in najnižje temperature za današnji in jutrišnji dan, potem pa gremo počasi v obete še za dva do tri dni naprej. Imamo tudi rubriko pet do desetdnevnih napovedi, ampak v zelo spremenljivih vremenskih situacijah, ko si fronte sledijo ena za drugo, je ta napoved nezanesljiva. Takrat, ko pa imamo res stabilno ozračje z območjem visokega zračnega tlaka, je lahko tudi desetdnevna napoved kar točna.

Vremenska napoved je torej zanesljiva le za dva do tri dni vnaprej?

Tako je, a če je vreme zelo dinamično z močnimi vetrovi in nestabilnim ozračjem, se lahko vremenska napoved spreminja praktično iz ure v uro. Napovedovanj ploh in neviht je delikatno in predstavlja velik izziv. Marsikdo si tega sploh ne zna predstavljati. Vsi govorijo: "Imate super računalnik, pa ne znate za en dan vnaprej napovedati vremena." Meteorološki modeli nam dajo samo eno območje, v katerem so pogoji za nastanek teh neviht. Kje bo pa prva nastala in kako močna bo, pa je pa zelo vprašljivo.

Sam pri tem rad uporabim analogijo z vretjem vode. Predstavljajte si, da imate lonec vode na štedilniku. Ko začnete kuhati, veste, da bo začelo tudi vreti. In mi vedno rečemo: "Okej, ko nam rečete, kako ne znate napovedati, kje bo nastala prva ploha in nevihta, zdaj pa vi v tem loncu napovejte, kje in kdaj bo nastal prvi mehurček." Podobno je z napovedovanjem ploh in neviht v poletnem času.

Je torej napovedovanje neviht najtežji del vremenske napovedi?

V poletnem času zagotovo, v zimskem času pa je to meja sneženja. V Sloveniji je orografija namreč zelo raznolika. Če bi za vsak kraj napovedovali, do kam se bo spustila meja sneženja, bi bila vremenska napoved bistveno predolga, ljudje si je ne bi niti zapomnili. Zato podamo pavšalno oceno. Če mejo sneženja napovemo pri 500 metrih, se ta lahko lokalno spusti tudi do 300 metrov, nekje bo pa ostala na 800 metrih. Povprečje pa bo pri okoli 500 metrih. Marsikdo od nas pričakuje preveč. Ljudje smo postali preveč razvajeni. Za vsak kraj si želimo točne temperature, točne meje sneženja, točne količine padavin. To je v splošni napovedi nemogoče napovedati.

Foto: Ana Kovač Za Slovenijo, ki je geografsko zelo razgibana država, je to potem še večji izziv?

Pri nas je še ta problem, da imamo tri večje podnebne tipe. Na zelo majhnem območju se stikajo sredozemsko, alpsko in celinsko podnebje. In na teh stikih so vremenske napovedi lahko bistveno drugačne.

Kako se je zanesljivost napovedovanja vremena izboljšala glede čas pred 30 leti? Navsezadnje je tehnologija zelo napredovala.

Pravijo, da se na vsakih deset let zanesljivost napovedi podaljša za dan ali dva. Je pa res, da niso tu samo računske metode, ampak da imamo na voljo vedno več meritev po svetu. Na primer satelitske in radarske meritve, ki jih včasih nismo poznali. Imeli smo le neke točkovne meritve po Zemlji in iz tega smo morali sklepati, kaj se dogaja. Zdaj pa je pokrito praktično celotno površje Zemlje, sploh s sateliti in radarji. Že zaradi tega so se vhodni podatki za modelske izračune bistveno izboljšali. Boljša je tudi računska moč, nova dognanja v znanosti, sploh glede konvekcije, torej nevihtnih dogajanj, enačb v ozadju tega. Gre za zmogljive stvari, a kar zadeva napovedovanje vremena, imajo ljudje še vedno prevelika pričakovanja. Še vedno je veliko negotovosti. Včasih je bil samo en modelski izračun, zdaj imamo ansambelske modelske izračune. To pomeni, da iz enega modela dobimo več različnih zagonov. Če samo malo spreminjamo začetne pogoje, že lahko vidimo, kako robustna je napoved. Prihodnost napovedovanja bo šla v to ansambelsko negotovost napovedi, kjer bomo podajali verjetnosti, da se bo kaj takega zgodilo. Ne samo to in to se bo zgodilo.

Je pa verjetno na drugi strani zaradi vse večje muhavosti vremena dodaten izziv, ki celotno sliko napovedovanja verjetno spet malo poslabša.

Sama fizika v ozadju ostaja enaka. Res pa je, da imamo zaradi podnebnih sprememb vedno več energije v ozračju. In več energije seveda pomeni, da so vse stvari močnejše; močnejši so vročinski valovi, močnejše so nevihte, močnejša so neurja. S tem se moramo pač sprijazniti. Kar pa zadeva napovedovanje, bo ostalo približno tako, kot je zdaj. S to razliko, da imamo zdaj to ansambelsko napoved, ki poda robustnost ocene.

Morda lahko za primerjavo opišem razmere v iztekajočem tednu. Če samo malo spremenimo mejne pogoje plohe, nevihte plešejo praktično po celi Sloveniji. Ljudje naj ne bodo preveč jezni, če včasih dvignemo opozorilo za celo Slovenijo, pa je potem v neurjih prizadet samo en del države. Vseeno je boljše prej preventivno opozoriti, da je tudi drugje možno, pa vseeno potem upati, da bo samo en delček države prizadelo hudo neurje.

Ali raje izdate bolj pesimistično napoved kot pa optimistično?

To naredimo, če je napovedano zelo hudo neurje. Vseeno rajši izpostavimo neko širše območje kot pa ožje. Če se veter namreč spremeni za nekaj stopinj, lahko nevihtna celica potuje čisto drugam, kakor je še zjutraj kazalo. Ne moremo napovedati, ali bodo nevihte samo v nekem ozkem pasu. Tako je bilo na primer 10. junija v Komendi, ko je zelo močna nevihtna celica potovala v ozkem pasu. Zelo težko bi izrisali samo ta pas, zato pač raje napovemo širši pas in s tem preventivno opozorimo ljudi.

Ali ste omenjeno nevihtno celico zaznali kot uničujočo, preden je razdejala Komendo?

Na radarju smo zaznali, kako se je nevihtna celica oblikovala na italijanski strani meje, potovala severno od Gorice, nekje v okolici Tolmina. Na radarski sliki se je lepo videlo, kako potuje, kam bo potovala. V takšnih nevihtnih pogojih je radarska slika res najboljše orodje, ki nam pokaže premikanje nevihtnih celic.

Ali je ta celica največjo moč razvila prav nad Komendo?

Ne, ker se je potem okrepila tudi v Savinjski dolini in v Podravju proti Lendavi. Razlog za tako veliko razdejanje v Komendi je bil verjetno ta, da sta nad Komendo pripotovali dve nevihtni celici. Južna je bila močnejša, hkrati pa sta spustili ogromno količino padavin. Nastal je nevihtni piš iz dveh celic, ki se je združil v enega. V ozkem pasu so tako nastali izjemno močni vetrovi.

Foto: Ana Kovač Iz radarske slike se je lepo videlo, da je nevihtna celica pri potovanju čez naše hribovje malo oslabela oziroma izgubila moč. Ko je prišla na ravnino, pa je znova posrkala vase vso energijo, vso vlago, pa se je znova okrepila. Ko je potovala čez hribovje proti Savinjski dolini, je znova oslabela, na Savinjskem pa se je okrepila. Čez Konjiško goro je spet malo oslabela … Tu se zelo nazorno vidi ključna vloga orografije. Ko nevihtna celica trči v hribovje, izgubi na moči, ker ne more več črpati vse te vlage. Ko pride nad ravnino, pa ima kar naenkrat zelo veliko prostora, da počrpa vso energijo in se okrepi.

Če na radarski sliki torej opazimo, da se dve nevihtni celici približujeta druga drugi, to ne pomeni nič dobrega?

Zagotovo. Še bolj pa bi opozoril na naslednji pojav. Če na radarski sliki vidite eno večjo nevihtno celico, ki se pomika v malo drugačno smeri kot preostale, gre za najmočnejšo celico. Strokovno jo imenujemo supercelična nevihta, ki zaradi svoje vrtinčnosti zavija stran od preostalih celic. To je tipični pokazatelj, da gre za najmočnejšo celico, ki prinaša močne nalive, točo in močne nevihtne piše. V tem primeru bodo posledice neugodne.

Kako se v Sloveniji najpogosteje razvijajo nevihte?

Pri nas večinoma prevladujejo jugozahodni vetrovi. Običajno nevihte nastajajo na orografski pregradi na meji s Primorske na Notranjsko, ki jih jugozahodni tok nese v notranjost države. Če pa imamo prodor hladnega zraka, torej hladna fronta prihaja od severa, pa nevihte potujejo tudi od severa navzdol.

Tipičen primer tega je, ko nastane severozahodni zračni tok nad Alpami. Običajno takrat nad avstrijskimi hribi začnejo nastajati nevihtne celice, ki zaradi geografije še niso tako močne. Severozahodni tok jih potem nese preko Koroške v Podravje. Ko pripotujejo v Podravje, posrkajo ogromno vlage, ogromno energije in se okrepijo. Zato so običajno te nevihte, ki prihajajo z avstrijske strani nad Podravje, ene izmed močnejših.

Poletno vreme v Sloveniji se v zadnjih desetletjih opazno spreminja.

Ne samo poletno, praktično v vseh sezonah vidimo kar izrazite spremembe. Res pa je, da se poleti najbolj segreva. Več je vročih dni.

Se bomo morali naučiti drugačnega preživljanja poletja?

Zagotovo se bo treba prilagoditi. Trendi so zelo očitni, vse je v naraščanju. Poletja so na vsakih deset let že skoraj za stopinjo toplejša. Gre za skoraj linearni trend naraščanja. Linearno sicer ne more iti v neskončnost, enkrat se podnebni sistem vseeno zlomi.

Več bo vročih dni, več bo tropskih noči. Po nekih najbolj pesimističnih scenarijih lahko ob koncu stoletja pričakujemo za en mesec več takšnih dni, kot jih imamo že zdaj. Pa že zdaj jih imamo za okoli pol meseca. To pomeni, da bi bile temperature večji del poletja vsak dan nad 30 stopinjami Celzija. Vseeno upajmo, da se kaj takšnega ne bo zgodilo.

Foto: Ana Kovač Niso pa težava samo poletja, temveč tudi zime. V zimskem času imamo vedno manj snežnih padavin, zato ta voda hitro odteče. Potem imamo v spomladansko-poletnem času težavo, če pride do kakšnega sušnega stanja. In če se čez zimo ta sneg ne akumulira v hribih, ta voda ne pronica v podtalnico ali v zemljo, potem imamo lahko spomladi kar hitro sušno stanje. Če pa imamo že spomladi sušno stanje, ni več izhlapevanja in vsa ta energija, ki pride od sonca, gre samo v višje temperature. In s tem se samo še jačajo vročinski valovi. Tudi zdaj smo imeli že v spomladanskem času eno sušno obdobje. Verjetno je tudi aktualni vročinski val malce posledica tega, da imamo zaradi predhodne suše še za kakšno stopinjo višje temperature. So pa vmes vseeno nastajale plohe in nevihte z neurji, ki so stanje malo omilile.

Ali lahko napoveste trend letošnjega poletja?

Z gotovostjo lahko rečemo, da bo temperaturno nad dolgoletnim povprečjem. Napovedovanje poletnega vremena oziroma sezonskih napovedi je sicer za naše območje zelo nezanesljivo. Tudi lani junija smo imeli rekordno vročino. Bil je trikratni ekstrem; najtoplejši junij, najbolj sušni junij, pa najbolj osončen junij. In vsi smo mislili, uh, to bo pa neko hudo poletje, vročina, spet kakšni gozdni požari. Potem je prišel julij, ko so bile temperature čisto povprečne, nekatere je celo zeblo. Ko smo imeli zaradi te vročine na začetku potem v juliju povsem povprečne temperature, je marsikdo rekel, kje je zdaj poletje, čeprav je bilo povsem povprečno. No, potem avgusta je pa spet nastalo nekaj teh neurij in malo višje temperature, tako da lansko poletje na koncu sploh ni bilo tako ekstremno. Vseeno pa je bilo med petimi najtoplejšimi poletji doslej.

Letošnji junij bo po statistiki sicer odstopal, ne bo pa najtoplejši zaradi tega vročinskega vala, ki ga imamo zdaj. V začetku meseca je bilo namreč kar nekaj nestabilnega vremena in malce nižje temperature. Kaj se bo zgodilo v nadaljevanju poletja, je torej zelo težko predvideti. Lahko nas čaka dalj časa trajajoč anticiklon in sušno stanje, pri čemer se lahko ponovi leto 2022 z gozdnimi požari na Krasu. Lahko se pa spet ponovi leto 2023, ki smo si ga vsi zapomnili po avgustovskih poplavah. Vse je še odprto.