Vlade svojim državljanom prisluškujejo prek sosedov?

"Največja siva lista varnostno-obveščevalnih služb so prisluhi na tako imenovanih mednarodnih zvezah. Vsaka država se dela pošteno in dobro, ko gre za prisluškovanje lastnim državljanom, tudi ZDA, češ njim ne prisluškujemo, čeprav se je tudi tam že izkazalo drugače," na sporne oziroma nedovoljene prakse prisluškovanja oblasti po svetu opozarja informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar. Pirc Musarjeva ob tem v družbi "držav, ki ne grešijo", omenja tudi Slovenijo. "To se dogaja tudi pri nas. V naši državi za prisluškovanje domačim telefonom potrebuješ odredbo preiskovalnega sodnika, na mednarodnih optikah pa se vse to dogaja le z odredbo direktorja Sove, kar je izrecno v nasprotju z ustavo," pojasnjuje informacijska pooblaščenka. Pirc Musarjeva: Del zakona o Sovi je neustaven Zakon o Slovenski obveščevalno-varnostni agenciji, zadolženi za spremljanje in vrednotenje podatkov iz tujine, pomembnih za varnostne, politične in gospodarske interese države, med drugim določa, da lahko agencija za opravljanje svojih nalog tajno spremlja mednarodne sisteme zvez. Postopke odobri direktor Sove, pri tem pa pisno določi način, obseg in trajanje pridobivanja podatkov o zadevi, na katero se odobritev nanaša. Ustavno sodišče je leta 2009 zavrglo zahtevo Pirc Musarjeve za oceno ustavnosti zakonskih določb, ki opredeljujejo zgoraj opisano možnost. V enem od primerov, ko je šlo za spremljanje tujega telekomunikacijskega priključka, je Pirc Musarjeva zatrjevala, da 1., 2. in 3. točka 21. člena zakona o Sovi v praksi vodijo do zbiranja osebnih podatkov in prisluhov konkretnim osebam. Po njenem je šlo torej za poseg v človekove pravice. Ustavni sodniki so zahtevo zavrgli z obrazložitvijo, da informacijski pooblaščenec ni izkazal, da se je vprašanje ustavnosti izpodbijanih določb zakona pojavilo s postopkom, ki ga je vodila Pirc Musarjeva. Zakon o Sovi naj bi bil jasen … Če Pirc Musarjeva vidi težavo v delu normativne ureditve uporabe tajnega pridobivanja podatkov, je nekdanji ustavni sodnik Tone Jerovšek ne, vendar ob tem poudarja: "Sama pravna ureditev po mojem ni sporna, so pa zato lahko sporne metode delovanja in morebitne zlorabe. Te pa se lahko presoja samo, da njih pride in se vidi, ali je bilo v nekem konkretnem primeru to dovoljeno." Po mnenju nekdanjega direktorja Sove Damirja Črnčeca je zakon o Sovi pri tem, na kakšen način in pod kakšnimi pogoji omogoča spremljanje komunikacije in pridobivanje podatkov ter kako to odobrava direktor Sove, zelo jasen. … razprava o ukrepih pa dobrodošla V zvezi z različno strogimi kriteriji odobritve, ki veljajo za prisluškovanje domačim telefonskim pogovorom in pogovorom na mednarodnih sistemih zvez, Črnčec spomni, da razprave o tem niso nove. "Menim, da je tukaj prisoten prostor za javno razpravo in iskanje novih rešitev, predvsem vzpostavljanja kakšnega močnejšega nadzornega mehanizma. Sam se zavzemam za vzpostavitev posebne neodvisne nadzorne institucije, pooblaščenca za obveščevalni nadzor, ki bi bil specializiran samo za to področje."

Podbregar: Zlorabe v Sovi se ne dogajajo, saj obstaja nadzor Iztok Podbregar, ki je v Sovi direktoroval v obdobju med letoma 2002 in 2006, pravi, da je razprava o posegih v človekove pravice vedno na mestu.

"Moje osebno mnenje je bilo, je in bo, da je tam, kjer gre za zakonsko urejene posege v človekove pravice za določen čas, ki jih mora nekdo odobriti in nekdo to nadzira, vedno čas za razpravo. Vedno znova je treba stvari preverjati v luči aktualnih dogodkov, da se vidi, ali je treba kaj spremeniti. Če se kakorkoli spreminjajo posegi v človekovo zasebnost, se mora spreminjati tudi nadzor tega, zato nadzora ni nikoli dovolj."

O morebitnih zlorabah sicer Podbregar meni, da se te po zakonu o Sovi ne dogajajo, saj, kot pravi, uslužbence nadzorujejo pristojne službe. Če ne moreš sam, za pomoč prosiš soseda A po drugi strani Pirc Musarjeva navede primer mogoče zlorabe: "Kaj se danes dogaja? Če ne moreš prisluškovati v lastni državi, greš do soseda, ki to počne na mednarodnih vodih. Zanj je slovenski vod mednarodni vod, sosed dobi prisluh, potem pa se zgodi izmenjava med mednarodnimi varnostno-obveščevalnimi službami. To je ta hipokrizija, ki presega meje dobrega okusa. In teh operacij na mednarodnih vodih preprosto ne nadzira nihče."

Primer ustreznega nadzora bi bil tako imenovani supranacionalni nadzor, poudarja Pirc Musarjeva.

A vse kaže, da se v mednarodnem prostoru določene stvari premikajo. Kot smo med drugim pisali v prispevku So ameriški vohuni prisluškovali tudi telefonom v Sloveniji?, Brazilija z Nemčijo namreč pripravlja resolucijo Združenih narodov, s katero bi zamejili posege v zasebnost na spletu.

Tshwanska načela Več kot 500 strokovnjakov iz 70 držav je pred časom pripravilo Tshwanska načela, nevladni dokument, ki opredeljuje smernice pri izjemah od prostega dostopa do informacij zaradi nacionalne varnosti in pri določanju kazni za razkritje takih informacij v državah, ki si prizadevajo za skladnost z mednarodnim pravom.

V načelih, ki vsebujejo 50 vodil, so med drugim izražena prizadevanja za dostop javnosti do informacij o delovanju vlad, med drugim pa je zapisano, da bi nad organi varnostnega sektorja moral biti zagotovljen neodvisen nadzor. Načela si prizadevajo tudi za boljšo zaščito žvižgačev in novinarjev v primerih, ko ti s svojim ravnanjem služijo interesu javnosti.