Vlada: Prispevek upokojencev za dolgotrajno oskrbo je neustaven

Vlada Roberta Goloba je februarja letos zavračala očitke o neustavnosti Zakona o dolgotrajni oskrbi (ZDOsk-1), aktualna vlada Janeza Janše pa se je zdaj v ključnem delu približala argumentom, ki so jih pred parlamentarnimi volitvami v zahtevi za ustavno presojo uveljavljali poslanci SDS in NSi. Izpodbijali so določbe zakona, ki uvaja prispevek za dolgotrajno oskrbo za popoldanske samostojne podjetnike ter plačevanje prispevka iz pokojnin.

Kaj je vlada zdaj označila za neustavno?

Nova vlada ne izpodbija celotnega sistema dolgotrajne oskrbe, temveč štiri določbe zakona: prvi in tretji odstavek 55. člena ter četrti in deseti odstavek 56. člena ZDOsk-1. Po novem vladnem mnenju sta določbi, ki urejata plačilo prispevka od dohodkov iz drugega pravnega razmerja oziroma dejavnosti, ki se opravlja kot postranski poklic, v neskladju z načelom enakosti pred zakonom iz 14. člena ustave.

Določbi, ki urejata plačilo prispevka za dolgotrajno oskrbo za upokojence, pa naj bi bili po mnenju vlade v neskladju z 2. in 50. členom ustave, torej z načelom pravne in socialne države ter pravico do socialne varnosti oziroma pokojnine. Vlada ustavnemu sodišču predlaga, naj te določbe razveljavi.

Zakaj je vlada to naredila?

Janševa vlada je novo mnenje sprejela zato, ker pred ustavnim sodiščem že teče postopek ustavne presoje spornih določb ZDOsk-1. Postopek so 19. februarja sprožili takrat opozicijski poslanci SDS in NSi, ki so na ustavno sodišče vložili zahtevo za oceno ustavnosti prvega in tretjega odstavka 55. člena ter četrtega in desetega odstavka 56. člena zakona. Prvopodpisani pod zahtevo je bil poslanec NSi Janez Cigler Kralj, vložila pa jo je skupina 32 poslank in poslancev. 

Vlagatelji so takrat zahtevali, naj ustavno sodišče zadevo obravnava absolutno prednostno, do končne odločitve zadrži izvrševanje spornih določb, ugotovi njihovo neskladje z ustavo in jih razveljavi. Pri določbah, ki se nanašajo na dodatne dohodke oziroma postranski poklic, zatrjujejo kršitev načela enakosti pred zakonom, pri določbah o upokojencih pa kršitev načela socialne države in pravice do socialne varnosti.

Politično je zadeva zanimiva zato, ker so bili vlagatelji zahteve februarja še opozicijski poslanci. Po volitvah in oblikovanju nove vlade pa so stranke, ki so pred tem izpodbijale ureditev, prevzele vodenje vlade. Novo vladno mnenje je zato skladno z njihovim predhodnim političnim in pravnim stališčem.

Kaj je sporno pri prispevku?

ZDOsk-1 uvaja novo obvezno socialno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo. Država ga utemeljuje kot peto obvezno socialno zavarovanje, poleg pokojninskega, zdravstvenega, zavarovanja za starševsko varstvo in zavarovanja za primer brezposelnosti. Namen prispevka je po vladnih pojasnilih trajno, stabilno in solidarno financiranje sistema dolgotrajne oskrbe.

Prispevek plačujejo delavci v višini enega odstotka bruto plače, delodajalci prav tako en odstotek bruto plače, upokojenci en odstotek neto pokojnine, samozaposleni in kmetje pa dva odstotka. Upokojencem se prispevek samodejno odtegne ob izplačilu pokojnine, zaposlenim pa ob izplačilu plače.

Vlagatelji zahteve ne nasprotujejo sami ideji dolgotrajne oskrbe ali obveznega zavarovanja kot takega, temveč načinu, kako zakon določenim skupinam nalaga dodatno finančno breme.

Prvi očitek: dodatno plačilo za popoldanske dejavnosti

Prvi sklop očitkov se nanaša na osebe, ki so že zaposlene, poleg tega pa opravljajo še dejavnost kot postranski poklic oziroma prejemajo dohodek iz drugega pravnega razmerja. Vlagatelji zahteve trdijo, da so te osebe praviloma že vključene v obvezno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo na podlagi delovnega razmerja. Od njihove plače se že plačuje enoodstotni prispevek delavca, prispevek pa plačuje tudi delodajalec. Nato pa jim zakon za dodatni dohodek nalaga še dodatno plačilo prispevka.

Po njihovem mnenju sta položaja zaposlenega, ki ima samo redno zaposlitev, in zaposlenega, ki ima poleg redne zaposlitve še postransko dejavnost, z vidika zavarovanja za dolgotrajno oskrbo v bistvenem enaka. Oba sta zavarovana za isto socialno tveganje, oba imata enak obseg pravic iz zavarovanja, razlikujeta pa se le po tem, da drugi ustvarja še dodaten dohodek. Vlagatelji zato trdijo, da dodatna obremenitev ni povezana z večjim socialnim tveganjem ali večjim obsegom pravic, temveč izključno z obstojem dodatnega dohodka.

To naj bi bilo po njihovem mnenju v neskladju s 14. členom ustave, ki zagotavlja enakost pred zakonom. Enako zdaj meni tudi nova vlada.

Drugi očitek: prispevek od pokojnin

Drugi sklop očitkov se nanaša na upokojence. ZDOsk-1 določa, da se prispevek za dolgotrajno oskrbo plačuje tudi od pokojnin. Vlagatelji zahteve opozarjajo, da upokojenec po tej ureditvi plačuje prispevek v višini enega odstotka pokojnine.

Njihov argument je, da pokojnina ni navaden dohodek, temveč ustavno varovana pravica iz socialne varnosti. Po njihovem mnenju dodatni obvezni prispevek neposredno zmanjšuje že pridobljeno pokojnino, ne da bi posamezni upokojenec zaradi tega pridobil večji ali drugačen obseg pravic iz dolgotrajne oskrbe. V zahtevi navajajo, da takšna ureditev posega v jedro pravice do socialne varnosti, saj zmanjšuje sredstva, namenjena zagotavljanju materialne varnosti v starosti.

Vlagatelji se sklicujejo tudi na načelo socialne države. Po njihovem mnenju je problematično, da država breme financiranja sistema nalaga tudi skupini, ki je praviloma že izpolnila svojo obveznost plačevanja prispevkov v aktivni dobi in ima pogosto omejene možnosti za povečanje prihodkov.

Tudi ta argument je nova vlada v bistvenem sprejela. V torkovem mnenju je zapisala, da sta določbi o plačevanju prispevka za upokojence v neskladju z ustavnimi določbami o pravni in socialni državi ter pravici do socialne varnosti oziroma do pokojnine.

Kaj je doslej odločilo ustavno sodišče?

Za zahtevo 32 poslancev po javno dostopnih podatkih še ni mogoče potrditi končne odločitve ustavnega sodišča. Zadeva je bila na seznamu nerešenih zadev evidentirana kot zahteva za oceno ustavnosti prvega in tretjega odstavka 55. člena ter četrtega in desetega odstavka 56. člena ZDOsk-1.

To pomeni, da ustavno sodišče o ključnem vprašanju, ki ga zdaj izpostavlja tudi vlada – ali sta sporna prispevka za upokojence in za osebe z dodatnimi dohodki ustavno dopustna – po javno dostopnih podatkih še ni dokončno odločilo.

Je pa ustavno sodišče že odločalo o drugih pobudah, povezanih z ZDOsk-1. V eni od zadev je pobude zavrglo, ker niso vsebovale vseh bistvenih sestavin za vsebinsko obravnavo, zato tudi ni odločalo o predlogu za začasno zadržanje in o prednostni obravnavi.

V drugi zadevi je pojasnilo, da bi pobudniki pravni interes za presojo ureditve, ki ureja vključitev v obvezno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo in obveznost plačevanja prispevkov, lahko izkazali šele ob hkratni vložitvi ustavnih pritožb zoper odločitve sodišč glede priznanja lastnosti zavarovane osebe.

V še eni zadevi je pobudo za oceno ustavnosti ZDOsk-1 zavrnilo, ker od odločitve ni pričakovalo rešitve pomembnega pravnega vprašanja.

Te odločitve pa ne pomenijo, da je ustavno sodišče že vsebinsko odločilo o zahtevi 32 poslancev glede spornih določb 55. in 56. člena ZDOsk-1. Prav to je zadeva, v kateri je nova vlada zdaj zavzela novo mnenje.

Kaj bi pomenila razveljavitev?

Če bi ustavno sodišče sledilo zahtevi poslancev in novemu vladnemu mnenju, bi razveljavitev zadela del finančne konstrukcije dolgotrajne oskrbe. Sistem je zasnovan na prispevkih in proračunskem viru financiranja. Po vladnih pojasnilih se dolgotrajna oskrba financira iz prispevka za zavarovanje za dolgotrajno oskrbo in iz proračunskega vira v višini do 190 milijonov evrov letno.

Morebitna razveljavitev zato ne bi nujno pomenila padca celotnega zakona, lahko pa bi odprla vprašanje, kako nadomestiti izpad prihodkov iz spornih prispevkov oziroma kako na novo urediti financiranje za skupine, ki jih zdaj izpodbijajo vlagatelji in vlada.

Za zdaj prispevek ostaja v veljavi. Končna odločitev je v rokah ustavnega sodišča. Novo pa je, da se vlada v postopku ne postavlja več na stran zakona, kot se je februarja postavila prejšnja vlada, temveč sama predlaga razveljavitev dela ureditve, ki jo je sprejela oziroma branila Golobova vlada.