Sreda, 2. 9. 2026, 14.40
1 teden
V stranki Resni.ca so si premislili, umikajo novelo zakona o veterinarstvu
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4,41
Katja Kokot je sicer konec junija za STA v zvezi s predlogom novele zakona o veterinarstvu, ki ga poslanska skupina Resni.ca zdaj umika, pojasnila, da gre v smer, da se v vsaki regiji organizira najmanj ena dežurna veterinarska ambulanta, klinika ali bolnišnica, ki ima za to ustrezno usposobljen kader, dovolj zaposlenih in primerno opremo za obravnavo urgentnih primerov.
Potem ko je ministrstvo za kmetijstvo nedavno sprejelo spremembe pravilnika, na podlagi katerih zasebnim veterinarskim ambulantam ni več treba zagotavljati 24-urne dežurne veterinarske službe, so danes v poslanski skupini Resni.ca vložili predlog za umik predloga novele zakona o veterinarstvu. V njem so se namreč zavzemali za enako ureditev.
Potem ko je koalicija pred več kot dvema mesecema obravnavo predloga novele zakona o veterinarstvu, s katero naj bi na predlog poslanske skupine Resni.ca s prvopodpisano poslanko Katjo Kokot jasneje razmejili tržno veterinarsko dejavnost od javne ter spremenili ureditev zagotavljanja 24-urnega dežurstva veterinarske službe, zaradi nasprotovanja veterinarske stroke prestavila na čas po poletnih počitnicah, so danes v poslanski skupini vložili predlog za njegov umik.
Črtali so ključen člen
Ministrstvo za kmetijstvo je namreč na začetku julija sprejelo spremembe pravilnika, v okviru katerih so črtali člen, ki določa, katere veterinarske ambulante morajo izvajati neprekinjeno veterinarsko službo "izven rednega delovnega časa z dežurstvom ali stalno pripravljenostjo v okviru lastne veterinarske organizacije ali s pogodbo z drugo veterinarsko organizacijo".
Med njimi so veterinarske ambulante, ki opravljajo dejavnost javne veterinarske službe preventivnega cepljenja hišnih živali proti steklini in izdaje veterinarskih spričeval zanjo, veterinarske ambulante, ki opravljajo storitve javne veterinarske službe na podlagi javnega razpisa, ter veterinarske bolnišnice in klinike.
Ministrstvo za kmetijstvo je na začetku julija sprejelo spremembe pravilnika, v okviru katerih so črtali člen, ki določa, katere veterinarske ambulante morajo izvajati neprekinjeno veterinarsko službo "izven rednega delovnega časa z dežurstvom ali stalno pripravljenostjo v okviru lastne veterinarske organizacije ali s pogodbo z drugo veterinarsko organizacijo".
To sicer pomeni, da zasebnim veterinarskim ambulantam po novem ni več treba zagotavljati dežurstva. Te spremembe naj bi ustrezale tako lastnikom zasebnih veterinarskih ambulant kot poslanki Katji Kokot, prvopodpisani pod predlogom novele zakona o veterinarstvu.
Da je bil osnovni namen spremembe pravilnika o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati veterinarske organizacije, urediti stalno pripravljenost na ravni, kot jo določa zakon o veterinarstvu, so za STA konec julija pojasnili na ministrstvu za kmetijstvo. Spremembe pravilnika po njihovih zagotovilih tudi ne vplivajo na izvajanje neprekinjene veterinarske službe.
Kaj se ne bo spremenilo
Po zagotovilih ministrstva tako tudi v prihodnje ostajata "vzpostavljena mreža izvajalcev javne veterinarske službe za naloge najmanjšega obsega zdravstvenega varstva živali, ki pokriva celoten teritorij države, in pogodbena ureditev, po kateri mora veterinarska organizacija, ki ni vključena v mrežo, uporabnike jasno obvestiti, katera veterinarska organizacija zagotavlja nujne veterinarske storitve, če teh zunaj rednega delovnega časa ne zagotavlja sama," so navedli.
Po pojasnilih pristojnih sicer dogovori med veterinarskimi organizacijami niso regulirani. "Sistem zato ne temelji na preusmerjanju vseh nujnih primerov na eno ustanovo," so dodali.
Pomisleke glede novele zakona so izrazili v strokovnih krogih. Veterinarska zbornica Slovenije in Veterinarska fakulteta Univerze v Ljubljani sta v skupni izjavi opozorili, da pri pripravi predloga nista sodelovali. "Predlog zakona po naši oceni pomeni tveganje za učinkovito delovanje obstoječega sistema javne veterinarske službe, ki je eden glavnih stebrov zagotavljanja biovarnosti in prehranske varnosti Slovenije," so navedli.
Nespremenjena ob tem po njihovih pojasnilih ostaja tudi zakonska dolžnost nudenja nujne veterinarske pomoči, pri čemer gre za najbolj nujen interventni poseg, katerega namen je rešiti življenje živali oziroma odpraviti neposredno življenjsko ogroženost. "Veterinar v skladu z zakonom nujne veterinarske pomoči ne sme odkloniti. Ta je vezana na poklic veterinarja in ne na organizacijo, ki izvaja veterinarske dejavnosti. Zakon tako tudi ne določa mreže za vzpostavitev nujne veterinarske pomoči," so pojasnili.
Kokot pred dvema mesecema: Trenutna ureditev ni sprejemljiva
Kokot je sicer konec junija za STA v zvezi s predlogom novele zakona o veterinarstvu, ki ga poslanska skupina Resni.ca zdaj umika, pojasnila, da gre v smer, da se v vsaki regiji organizira najmanj ena dežurna veterinarska ambulanta, klinika ali bolnišnica, ki ima za to ustrezno usposobljen kader, dovolj zaposlenih in primerno opremo za obravnavo urgentnih primerov.
"Trenutna ureditev, po kateri država v dežurstvo vključuje praktično vse veterinarske ambulante, tudi tiste, ki nimajo dovolj kadra, specializiranega znanja ali ustrezne opreme za nujno pomoč, ni sprejemljiva," je izpostavila.
Kdo je oporekal noveli zakona?
Pomisleke glede novele zakona so sicer izrazili v strokovnih krogih. Veterinarska zbornica Slovenije in Veterinarska fakulteta Univerze v Ljubljani sta v skupni izjavi opozorili, da pri pripravi predloga nista sodelovali. "Predlog zakona po naši oceni pomeni tveganje za učinkovito delovanje obstoječega sistema javne veterinarske službe, ki je eden glavnih stebrov zagotavljanja biovarnosti in prehranske varnosti Slovenije," so navedli.
