V Sloveniji vse več zaznavanja korupcije (video)

Slovenija se je letos na lestvici indeksa zaznave korupcije v javnem sektorju po raziskavi Transparency International s 57 točkami znašla na 43. mestu med 177 državami sveta.

Štiri dosežene točke manj kot lani za Slovenijo pomenijo padec za šest mest glede na leto 2012. To našo državo uvršča v družbo tistih z največjim padcem ocene, povezane z zaznavo korupcije. V Evropi je poleg Španije ravno Slovenija tista, ki ji je ocena najbolj padla.

Med vsemi v raziskavi zajetimi državami jih je 70 odstotkov na lestvici od 0 do 100 doseglo manj kot 50 točk. 0 točk po omenjeni raziskavi pomeni, da je zaznava korupcije v neki državi zelo visoka, 100 točk pa "zelo čisto državo". Povprečna ocena vseh držav je sicer 43.

Raziskava ugotavlja zaznavo poslovnežev in analitikov "Indeks temelji na zaznavi poslovnežev in analitikov glede korupcije v javnem sektorju," je izsledke komentiral Vid Doria iz Društva Integriteta. Indeks torej ne določa ugotovljene stopnje korupcije, ampak države razvršča le po zaznani stopnji korupcije. Raziskava je nastala po novi, drugo leto zapored uporabljeni metodologiji, ki omogoča primerjavo ocen od leta 2012 naprej. Zaznavo korupcije je sicer beležilo 13 neodvisnih organizacij.

Raziskava sicer ne ugotavlja zaznave korupcije v posameznih segmentih javnega sektorja, na primer v zdravstvu, se pa njeni izsledki nanašajo na zaznano zlorabo javnih pooblastil za zasebne interese, podkupovanje javnih uslužbencev in učinkovitost protikorupcijskih ukrepov v javnem sektorju.

Politiki bi lahko kaj naredili, pa ne Padec Slovenije na lestvici je skrb vzbujajoč, ugotavlja Doria. "Sistem integritete političnih strank in transparentnost ljudi pri imenovanju ljudi na posamezne funkcije nista vzpostavljena. Politična kultura, stopnja integritete in transparentnosti ter odgovornost so resnično na nizki ravni," svari Doria, ki opozarja, da nam korupcija krči socialne, delavske, zdravstvene in druge pravice, pravi Doria.

Politične stranke imajo moč, da udejanjijo spremembe, a tega ne storijo. "Nerazumljivo je, zakaj politiki in odločevalci že vrsto let ne želijo prekiniti skrivne prepletenosti z interesnimi skupinami." Edina razlaga po besedah Dorie je, da osebni interesi nadvladajo javni interes.

Najmanj zaznane korupcije na Danskem, na Novi Zelandiji … V poročilu Transparency International o korupciji sta se sicer na prvo mesto, kot državi, kjer je najmanj korupcije, letos z 91 točkami uvrstili Danska in Nova Zelandija, sledita pa Finska in Švedska z 89 točkami. Na dnu lestvice so se kot najbolj koruptivne države znašle Somalija, Severna Koreja in Afganistan. Vse tri države so dobile po osem točk.

"Indeks kaže, da korupcija še vedno ogroža vse države na vseh ravneh vladanja, od izdaje lokalnih dovoljen do uveljavitve zakonodaje in odredb," je ob tem po poročanju nemške tiskovne agencije dpa dejala vodja Transparency International Hugeette Labelle. Ob tem je opozorila, da se tudi države z dobro oceno soočajo s težavami, ko gre za zlorabo moči v javnem sektorju.

Letos manj zaznane korupcije v Grčiji Če sta po eni strani Španija in Slovenija padli na lestvici, pa Grčija na drugi strani spada med države, kjer so bistveno zmanjšali stopnjo korupcije in za 14 mest izboljšali uvrstitev na lestvici. Podobno velja za Italijo, ki se je z lanskega 72. mesta letos uvrstila na 69. mesto, s čimer se je tretje največje gospodarstvo evroobmočja uvrstilo med Črno goro in Kuvajt.

Transparency International je ob tem mednarodne organizacije, kot je skupina G20, pozval, naj zatrejo pranje denarja, povečajo korporativno transparentnost in si prizadevajo za vrnitev ukradenega premoženja. "Napočil je čas za zaustavitev korupcije. Luknje v zakonih in pomanjkanje politične volje na vladni ravni spodbujajo tako domačo kot čezmejno korupcijo," je še opozorila Labellova.

Več transparentnosti je več odgovornosti Države, ki so se znašle na vrhu lestvice, po besedah Labellove kažejo, da transparentnost povečuje odgovornost in lahko zaustavi korupcijo. Se pa tudi te države soočajo "s prisvajanjem države, pomanjkljivostmi pri financiranju predvolilnih kampanj ter napakami pri velikih javnih naročilih, ki ostajajo glavna tveganja za korupcijo", je še dejala Labellova.