Četrtek, 10. 9. 2026, 15.19
1 month
V Sloveniji vsako leto več novih primerov raka, a se preživetje izboljšuje
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,55
Leta 2023 je največ bolnikov zbolelo za nemelanomskim kožnim rakom, in sicer skoraj 5445, a ti praviloma ne ogrožajo življenja in jih večinoma zdravijo ambulantno. V Sloveniji so med najpogostejši raki še rak prostate, dojke, debelega črevesa in danke, pljuč ter kožni melanom.
Leta 2023 je v Sloveniji za rakom zbolelo 19.111 ljudi, kar pomeni več kot 50 dnevno, umrlo pa 6691 ljudi, kažejo najnovejši podatki registra raka, ki deluje na Onkološkem inštitutu Ljubljana. Podatki kažejo tudi spodbudne premike, in sicer se ob upoštevanju staranja prebivalstva umrljivost zaradi raka zmanjšuje, preživetje bolnikov pa izboljšuje.
Predstojnica sektorja onkološke epidemiologije in registra raka na onkološkem inštitutu Vesna Zadnik je povedala, da v Sloveniji živi skoraj 150.000 ljudi, ki so enkrat v življenju prejeli diagnozo raka.
Opozorila je, da bo med otroci, rojenimi letos, vsak tretji zbolel za rakom do svojega 75. leta starosti, če se v prihodnjih letih kaj bistvenega ne bo spremenilo v našem življenjskem slogu ali kar bi ključno vplivalo na zdravje prebivalstva.
Letos bo za rakom zbolelo več kot 20.000 ljudi
Trendi kažejo, da je vsako leto dva odstotka več novih primerov raka kot prejšnje leto, za leto 2026 pa ocenjujejo, da bo novih primerov več kot 20.000. Glavni razlog za več primerov raka je staranje prebivalstva, skoraj 70 odstotkov tistih, ki so zboleli leta 2023, je bilo ob diagnozi starejših od 65 let.
"Na staranje seveda ne moremo vplivati, lahko pa vplivamo na druge dejavnike, ki povečajo ogroženost z rakom. Za najpogostejše rake so to v veliki meri dejavniki življenjskega sloga, kot so kajenje, pitje alkoholnih pijač, nezdrava prehrana, z njo povezana večja telesna masa, prekomerno sončenje in podobno," je poudarila Zadnik. Pomembna sta tudi udeležba v presejalnih programih in zgodnje odkrivanje bolezni.
Strokovna direktorica OI Ljubljana Janja Ocvirk ter predstojnica sektorja onkološke epidemiologije in registra raka na OI Ljubljana Vesna Zadnik.
Uspešnost zdravljenja je večja
Spodbudno je, da se umrljivost zaradi raka manjša, kar kaže na večjo uspešnost zdravljenja, zgodnejšo diagnostiko in uspešnost presejalnih programov, preživetje pa izboljšuje. Petletno preživetje odraslih bolnikov, ki so zboleli med letoma 2019 in 2023, je bilo 62-odstotno. "Opažamo bistveno izboljšanje preživetja in je primerljivo z evropskim povprečjem," je dejala.
Največ bolnikov zboli za kožnim rakom
Zadnikova je poudarila, da rak ni ena bolezen, ampak več kot 100 različnih. Leta 2023 je največ bolnikov zbolelo za nemelanomskim kožnim rakom, in sicer skoraj 5445, a ti praviloma ne ogrožajo življenja in jih večinoma zdravijo ambulantno. V Sloveniji so med najpogostejši raki še rak prostate, dojke, debelega črevesa in danke, pljuč ter kožni melanom.
Teh pet lokacij raka predstavlja več kot polovico vseh rakov v populaciji. Moški največ zbolevajo za rakom prostate, novih primerov je približno 2000 vsako leto, ženske za rakom na dojki, novih primerov je približno 1500 letno, sledita pljučni rak, za katerim letno zboli okoli 1000 moških in 700 žensk, ter rak debelega črevesa in danke s približno 1300 novimi primeri letno.
Najpogostejši raki se razlikujejo glede na starost ob diagnozi, mlajši največkrat zbolijo za levkemijo, mlajši moški do 50 let za rakom mod ali melanomom, ženske do 50 let pa za rakom dojke ali melanomom.
Zadnikova je opozorila, da poseben izziv predstavljajo redki raki, to so tisti, za katerimi zboli manj kot šest na 100.000 prebivalcev letno, ki skupaj predstavljajo približno petino vseh novih primerov raka.
Vsako leto zboli 80 otrok in mladostnikov
Vsako leto v Sloveniji za rakom zboli približno 80 otrok in mladostnikov, večina za redkimi raki. Na onkološkem inštitutu so letos prenovili podatkovni portal SLORA, kjer so na enem mestu zbrani podatki registra raka in mednarodni podatki. V prihodnosti želijo podatke še nadgraditi, zato jih zbirajo tudi v nacionalnih kliničnih registrih.
Strokovna direktorica Onkološkega inštituta Ljubljana Janja Ocvirk pa je poudarila pomembnost registra raka, saj lahko s podatki raka bolje obvladujejo. Pomembni pa so tudi za primerjavo z drugimi, načrtovanje ukrepov in spremljanje kakovosti obravnave.
Ocvirkova je poudarila, da nekatere rake lahko preprečimo s cepljenjem, denimo proti hepatitisu B in HPV. Največ pa lahko naredimo z zdravim življenjskim slogom, prenehanjem kajenja in uživanja alkohola, zmanjšanjem prekomerne teže ter zaščito pred soncem. Zadnik pa je dodala, da je pomembno tudi vključevanje v presejalne programe Dora, Zora in Svit, v katere se je priporočljivo vključevati.
