V Sloveniji konec raja za nepojasnjene bogataše?

Poslanci so danes razpravljali o noveli zakona o davčnem postopku, s katerim naj bi država zagotovila večjo učinkovitost davčnih organov pri odmeri davkov od tako imenovanih nenapovedanih dohodkov fizičnih oseb. Če bo sprejeta, bo novela uvedla tudi nekatere postopkovne spremembe pri odmeri davkov. Dvesto davčnih nadzorov in dobrih 32 milijonov dodatnih davkov Po zdaj veljavnem zakonu o davčnem postopku imajo v primeru, ko je premoženje fizične osebe nesorazmerno njenim dohodkom, davčni organi možnost preveriti in uvesti tako imenovano cenitev davčne osnove. Gre za poseben postopek, ki zajema davčni pregled premoženja fizične osebe za eno ali več koledarskih let v zadnjih petih letih pred uvedbo postopka. Od leta 2009 do konca lanskega leta so inšpektorji izvedli 179 davčnih nadzorov, v katerih so se odločili za dodatno obdavčitev, v prvem polletju letos pa po podatkih Dursa 22. V dobrih štirih letih in pol so davkarji z omenjenim institutom odmerili skupno 32,5 milijona evrov dodatnih davkov, od tega letos 6,3 milijona evrov. Kateri so najpogostejši razlogi za nepojasnjeno povečanje premoženja? Prikrita izplačila dobičkov družbenikom, izčrpavanje družb, davčni vrtiljaki, opravljanje neregistriranih dejavnosti in prikriti dobički iz kapitala, parkiranega v tujini. Novela za večjo učinkovitost dacarjev Država se namerava z naštetimi pojavi spopasti z novelo davčnega zakona, ki bo, če bo v državnem zboru sprejeta, po vladnih napovedih predvsem zagotovila večjo učinkovitost pri pobiranju davkov. V predlagani novi ureditvi je tako določeno daljše časovno obdobje za uvedbo davčnega pregleda, ki je podlaga za odmero davka, spremenjena pa je tudi stopnja odmere davka, ki temelji na nepojasnjenih dohodkih davčnega zavezanca. Desetletno obdobje in 70-odstotna obdavčitev nepojasnjenih dohodkov Davčni organ bo lahko uvedel postopek davčnega pregleda nenapovedanih dohodkov fizične osebe za eno ali več koledarskih let v zadnjih desetih letih (po zdajšnji ureditvi je bilo obdobje omejeno na zadnjih pet let). Obdavčitev tako ugotovljenih dohodkov bo po 70-odstotni stopnji, kar je novost v primerjavi z zdajšnjo ureditvijo. Vlada pojasnjuje, da z vidika enake obravnave ni ne primerno ne sprejemljivo, da je davčni zavezanec, ki davčnih obveznosti ne izpolnjuje v roku in po zakonu, obravnavan kot nekdo, ki spoštuje pravni red. Zato za takšne primere uvajajo višjo stopnjo obdavčitve. Sklepni pogovor po novem ne bo več obvezen Novosti se obetajo tudi pri davčnem nadzoru, kjer davčnemu organu ne bo treba več opraviti sklepnega pogovora z davčnim zavezancem. Vendar pa bo moral zavezancu še vedno zagotoviti informacije o pomembnih dokazih, pred sestavo zapisnika pa ga opozoriti na dejavnike, zaradi katerih bo dodatno obdavčen, ter na pravne posledice nadzora. Na drugi strani bo davčni zavezanec v pripombah k zapisniku lahko predlagal nova dejstva in dokaze, a z obveznim pojasnilom, zakaj tega ni storil že prej. Tarča izvršbe bodo lahko tudi osebe ob davčnem dolžniku Novela predvideva tudi učinkovitejšo davčno izvršbo, saj širi krog porokov za plačilo davčnega dolga na osebe, ki so premoženje neodplačno dobile od davčnega dolžnika ali po ceni, nižji od tržne, v letu nastanka davčne obveznosti. Če bo zakon potrjen, se obetajo spremembe tudi pri zastaranju, saj bo to po novem v davčnem postopku za razliko od veljavne ureditve, ki predvideva le prekinitev, lahko tudi zadržano. To pomeni, da zastaralni rok ne bo tekel, ko se bodo med tekom zastaralnih rokov pojavile pravne ali dejanske ovire, kot sta na primer nemožnost vodenja davčne izvršbe ali zapuščinski postopki, kjer je treba davčne obveznosti zaradi dolgega trajanja postopkov odpisati. Odločanje v četrtek Poslanci bodo o noveli zakona odločali v četrtek.