SiolNET. Novice Slovenija
1

termometer

  • Messenger
  • Messenger

V Sloveniji darovalcev spolnih celic vedno manj

1

termometer

V Sloveniji je število darovalcev spolnih celic iz leta v leto nižje in s kampanjo želijo dvigniti zavest ljudi ter povečati število tistih, ki se odločijo za to altruistično dejanje.

Kar 15 odstotkov slovenskih parov ima zaradi različnih vzrokov težave z neplodnostjo. Zaradi sodobnega načina življenja pa njihovo število še naprej narašča.

Darovane spolne celice so pomembne za tiste pare, ki zaradi neplodnosti enega od partnerjev ne morejo spočeti otroka. Med njimi so tudi taki, pri katerih je do neplodnosti prišlo po zdravljenju raka, je na novinarski konferenci ob predstavitvi kampanje izpostavila ginekologinja Martina Ribič-Pucelj, ki se na Ginekološki kliniki UKC Ljubljana posveča predvsem ohranjanju plodnosti mlajših bolnic z rakom.

V preteklih desetih letih je postopke z darovanimi spolnimi celicami opravilo 675 parov Taki pari lahko zanosijo le z darovano spolno celico - v primeru neplodnosti ženske z darovano jajčno celico, v primeru neplodnosti moškega pa z darovanim semenom. V zadnjih desetih letih je skozi postopke oploditve z biomedicinsko pomočjo z darovanimi spolnimi celicami šlo 675 slovenskih parov.

V zadnjih letih le štirje moški darovalci letno, letos še niti ene ženske V Sloveniji je darovanje moških oz. ženskih spolnih celic zakonsko urejeno od leta 2001. V začetku je bil odziv darovalcev obeh spolov razmeroma dober, zadnja leta pa je močno upadel, je pojasnila vodja darovalskih postopkov na ljubljanski ginekološki kliniki Bojana Pinter. Kot je izpostavila, so v zadnjih letih zabeležili le še okoli štiri moške darovalce letno, v letošnjem letu pa na primer niso imeli še niti ene ženske, darovalke spolnih celic.

Zaradi tako nizkega števila darovalcev se nekateri pari po darovano spolno celico odpravijo tudi v tujino.

Čakalna doba je dve leti ali več Trenutno na darovano seme čaka 41 parov, na darovano jajčno celico pa 25 parov, čakalna doba pa je dve leti oz. več, pravi Pinterjeva. Da bi takih čakalnih dob ne bilo, bi po navedbah Pinterjeve v Sloveniji potrebovali vsaj 15 moških darovalcev ter 10 ženskih darovalk vsako leto.

Mladi onkološki bolniki naj bi še pred začetkom zdravljenja dobili informacije tudi o možnostih shranjevanja njihovega genetskega materiala za čas po zaključenem zdravljenju. A kot je danes povedala predsednica združenja Europa Donna Mojca Senčar, pogosto ni tako. Ribičeva ter onkologinja z Onkološkega inštituta Simona Borštnar sta v zvezi s tem pojasnili, da bodo skušali s skupnimi močmi ustvariti novo klinično pot, ki bi vključevala tudi to.

Prvi otrok, v Sloveniji spočet z biomedicinsko pomočjo, je star 27 let Prvi otrok, v Sloveniji spočet z biomedicinsko pomočjo, se je rodil leta 1984. V treh slovenskih centrih, ki se ukvarjajo z zdravljenjem neplodnosti (v Ljubljani, Mariboru in Postojni) so parom na voljo vsi uveljavljeni postopki oploditev z biomedicinsko pomočjo. Letno gre skozi različne postopke preko 3600 parov.

Kampanja Bom kdaj mama/Bom kdaj oče?, ki je nastala na pobudo posameznikov z izkušnjo neplodnosti, poteka pod pokroviteljstvom zavoda med.over.net ter ekipe strokovnjakov z različnih področij.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin