Policijsko veteransko društvo Sever - Gorenjska je v sodelovanju z drugimi veteranskimi organizacijami vojne za Slovenijo ob zgradbi Policijske uprave Kranj odkrilo spominsko obeležje.
Obeležje je posvečeno dogodkom iz leta 1991. V tem objektu je namreč takrat delovala republiška koordinacijska podskupina za celotno gorenjsko regijo. Natančneje je o nekdanjem delu v zgradbi Policijske uprave Kranj spregovoril tedanji vodja koordinacijske podskupine za Gorenjsko Ivan Hočevar. Pojasnil je, da so se na tem mestu pred in med osamosvojitveno vojno sprejemale odločitve, ki so pomembno vplivale na potek dogodkov v gorenjski pokrajini.
Zahvala vsem sodelujočim
"Samo dobri usposobljenosti in organiziranosti takratne milice, Teritorialne obrambe (TO) ter organov za ljudsko obrambo in aktivni udeležbi družbeno političnih struktur gorenjskih občin ter angažirani vlogi občanov gre zahvala, da smo bili kos vsem nalogam, ki so se načrtovale in izvajale skladno z usmeritvami takratnih vodstvenih struktur na vseh nivojih v RS," je prepričan Hočevar, ki je ob današnji priložnosti izrekel posebno zahvalo vsem tedaj sodelujočim.
Kot posebno pomembno aktivnost je izpostavil ukrepanje po ukazu po predaji orožja TO. Zaradi dobrega sodelovanja in poznavanja razmer na Gorenjskem so namreč uspeli ne le zagotoviti, da ukaz ni bil izvršen, temveč celo uspeli iz objekta takratne Jugoslovanske ljudske armade (JLA) rešiti pomembne količine oborožitve TO, jo primerno shraniti in zavarovati. To je omogočilo, da so se sile teritorialne obrambe ob mobilizaciji lahko opremile in oborožile.
"Pripadniki JLA se niso ozirali na posledice in ceno"
Ena od aktivnosti je bila tudi postavitev mejnih tabel z napisom Republika Slovenija in obešanjem slovenskih zastav, kar je pomenilo dokončni "ne" skupni državi in označitev novih meja države Slovenije. Tedaj je JLA izvedla zasedbo mejnih prehodov. "Njihovim nalogam smo se zoperstavili s postavljanjem cestnih blokad, ki so se izvajale po naprej izdelanih načrtih, pri tem pa je bila povzročena velika materialna škoda, saj se pripadniki JLA niso ozirali na posledice in ceno," je dogajanje opisal Hočevar.
Poudaril je, da so bile odločitve, ki so jih sprejeli na koordinacijski podskupini, posebej zahtevne, saj so na prvo mesto postavljale človeška življenja pripadnikov milice in TO ter prebivalstva. Kljub veliki previdnosti pri odločanju pa so nekateri dogodki vendarle terjali človeška življenja. "Vsa ta dejanja JLA so v nas spodbudila še večjo odločenost, da izvršimo vse naloge, ki bi uresničile izglasovano plebiscitarno voljo Slovencev po samostojni državi," je poudaril Hočevar, ki meni, da se je ta odločnost pokazala za pravilnost, ko je oktobra 1991 tudi zadnji pripadnik JLA zapustil Slovenijo.
"Gorenjska je skoparila z obeležji"
Hočevar si želi, da bi bilo danes odkrito obeležje, ob katerem so podelili tudi priznanja in spominske znake najbolj zaslužnim, v spomin in opomin vsem nadaljnjim rodovom. Da bi se spomnili časov, ko so se na tem mestu sprejemale odločitve, ki so pomembno zaznamovale poglavje slovenske zgodovine, ko se je uresničil dolgoletni sen generacij Slovencev živeti v samostojni državi Sloveniji. "Ob bližajočim se dnevu državnosti, je pravi trenutek, da se postavijo nekatera obeležja za zanamce," je prepričan predsednik policijskega veteranskega društva Sever - Gorenjska Stanislav Ficko, ki meni, da je Gorenjska ena izmed regij, ki je skoparila s temi obeležji. Vsaj ključne dogodke je namreč potrebno obeležiti, meni Ficko, ki je pri tem spomnil tudi na dogajanje v vojašnici V Škofji Loki, kjer je bil celo oborožen spopad.
3
