Uniforma pomeni tudi odsotnost: cena vojaškega poklica #Spotkast

Močnik svojo kariero pogosto razlaga skozi logiko ekipe. Izkušnja kolektivnega športa, pravi, ga je zaznamovala za celotno poklicno pot. "Posameznik je pomemben, ampak šteje kolektiv. Vojska je kolektivni šport," je poudaril v pogovoru. Prve lekcije vodenja je dobil na najnižjih ravneh – kot poveljnik voda in pozneje čete. Prav tam se, kot pravi, častnik nauči najpomembnejšega: da vodenje ni položaj, ampak odgovornost. "Vodja mora doseči, da ljudje naredijo nekaj, česar morda ne želijo, pa morajo. In to mora doseči na pravi način," pove.

Posebej je izpostavil mentorstvo, ki je v vojaškem sistemu vgrajeno že na začetku kariere. Mladi častniki ob sebi dobijo izkušene podčastnike, učenje pa poteka skozi celotno karierno pot. "Dobri vodje ne nastanejo sami od sebe. Nastajajo skozi mentorstvo, izkušnje in stalno učenje," izpostavi Močnik.

Za uniformo so odločitve, dvomi in odgovornost, ki je pogosto nevidna. Foto: Luka Petrič

Za delovanje v zahtevnih razmerah je ključna tudi psihofizična pripravljenost. "Obstaja neposredna korelacija med fizično pripravljenostjo v fizičnem smislu telesa in psihično stabilnostjo," opozarja. Prehitra utrujenost in izčrpanost vodita v psihološki padec, kar neposredno vpliva na presojo in sposobnost odločanja pod pritiskom. V razmerah, ko so vodji zaupani ljudje, je prav ohranjanje prisebnosti ena ključnih odgovornosti.

Poklic, ki ga ne nosi samo posameznik

Vojaška kariera pa ni izziv le za pripadnika, temveč tudi za njegovo družino. Odsotnosti zaradi usposabljanj, šolanj in mednarodnih nalog so del vsakdanjika. "To ni poklic posameznika. To je projekt družine," je poudaril. Sam ima tri odrasle otroke in priznava, da brez podpore doma takšne poti ne bi bilo mogoče prehoditi. Pripadniki so pogosto več mesecev odsotni, včasih tudi večkrat zapored, kar pomeni stalno prilagajanje za vse v družini: "Če doma ni razumevanja in podpore, je ta poklic zelo težko opravljati."

Pove, da se teža odsotnosti najbolj pokaže na mednarodnih nalogah, ko so pripadniki več tisoč kilometrov od doma in nimajo vpliva na dogajanje v družini: "Ko si daleč stran, ne moreš reševati težav doma. Medtem pa se življenje dogaja – rojevajo se otroci, prihaja do bolezni, tudi do smrti v družini."

Slovenska vojska poskuša reagirati in pripadnikom omogočiti vrnitev domov, kadar to zahtevajo izjemne okoliščine: "Vojaške družine so temelj trdnega pripadnika – ne samo pri nas, povsod po svetu." Foto: Luka Petrič

Varnost ni samoumevna: Če ni varnosti, ni razvoja

Po osebni plati vojaški poklic zaznamuje družine, po širši pa je, kot poudarja Močnik, varnost temelj delovanja celotne družbe. V pogovoru je večkrat opozoril, da dolga obdobja miru lahko ustvarijo občutek, da je varnost nekaj samoumevnega – kar pa je lahko nevarna iluzija: "Varnost ni nekaj, kar postavimo na polico, potegnemo zaveso in živimo naprej. Je del vsakdanjika in del realnosti."

Močnik poudarja, da občutek varnosti temelji tudi na zaupanju ljudi v delovanje sistema. Po njegovem mnenju je za družbo ključno, da državljani vedo, da institucije v kriznih razmerah delujejo in da se lahko nanje zanesejo. Foto: Luka Petrič

V pogovoru je izpostavil, da je prav občutek varnosti prvi pogoj za razvoj posameznika in družbe: "Če ni varnega okolja, ne moreš imeti stabilnih pogojev za razvoj. Brez varnosti ni stabilnosti, brez stabilnosti pa ni blagostanja." Ta povezava se po njegovem mnenju najbolje pokaže v primerjavi z okolji, kjer varnosti ni.

Pomen varnosti za razvoj prikaže zelo konkretno: "Poglejmo zadnjih trideset let – mlad človek, ki je živel v Sloveniji, je imel bistveno boljše pogoje za razvoj kot nekdo, ki je živel v državi, kjer so potekali konflikti."

Močnik ob tem opozarja tudi na širši družbeni premik. Ocenjuje, da se je v zadnjih desetletjih pomen varnosti kot vrednote postopno umaknil iz izobraževalnega in vzgojnega prostora. Daljša kot so obdobja miru in blagostanja, večje je po njegovem tveganje, da družba izgubi občutek za tveganja in začne varnost dojemati kot nekaj samoumevnega.

Bližje kot je vojna, drugačen je pogled na varnost

Ob tem opozarja, da občutek varnosti ni enak povsod po Evropi. Medtem ko se v državah, kot je Slovenija, ljudje praviloma počutijo varno, je zaznava tveganj drugačna v državah na vzhodnem robu zavezništva, ki so bližje vojni v Ukrajini: "Ljudje, ki živijo bližje konfliktu, te grožnje v svojem vsakdanjiku realno ocenjujejo."

Za Slovenijo ocenjuje, da je splošno dojemanje varnosti razmeroma realno, kar potrjuje tudi raven kakovosti življenja. Ob tem opozarja, da današnji varnostni izzivi niso povezani le z vojaškimi grožnjami. "Če pogledamo zadnja leta – enkrat ujma, drugič požari, tretjič suša," poudarja Močnik in dodaja, da so marsikdaj največji preizkusi tudi naravne nesreče in druge krizne razmere.

Močnik pove, da je bil odziv ob poplavah 2023 zelo hiter – in da tega niso opazili le doma. Pravi, da so tudi v tujini, ki je dogajanje spremljala, izpostavili, da je "neverjetno", da pri tako hudi ujmi "de facto ni bilo smrtnih žrtev". Ob tem doda, da so se pojavljale tudi ocene, da bi ob slabšem, prepoznem ali počasnejšem postopanju "hipotetično" lahko govorili celo o "80 mrtvih ljudeh". Foto: Luka Petrič

Prav v takšnih situacijah se po njegovih besedah pokaže, kako pomembne so pripravljenost, organiziranost in sposobnost hitrega odziva države in njenih institucij. Zato opozarja tudi na širšo družbeno odgovornost: "Če posameznik misli, da bo za varnost vedno poskrbel nekdo drug, smo kot družba na tankem ledu."

Največji izziv ostajajo ljudje

Kot pove, se ob širših varnostnih razmerah Slovenska vojska sooča predvsem z izzivom kadrov. Poudarja, da sodobne vojske ne določa le oprema, temveč predvsem ljudje: "Vojska se ne meri po tem, koliko ima opreme, ampak po ljudeh, ki v njej služijo," je poudaril. Zato je, kot pove, ena ključnih nalog pritegniti in ohraniti motivirane posameznike ter ohraniti zaupanje v vojaški poklic: "Motivacija, pripadnost in zaupanje so tisto, kar vojsko naredi močno." Ob tem dodaja, da se mora vojska prilagajati tudi spremembam v družbi in pričakovanjem mlajših generacij.

Foto: Luka Petrič Slovenska vojska je, kot poudarja, tudi odraz družbe, iz katere prihajajo njeni pripadniki. "V uniformi smo povprečni državljani, le da imamo dodatno odgovornost – služiti domovini." 

Vlaganje v obrambo: različna mnenja, a za majhne države racionalna logika

Močnik priznava, da so razprave o obrambi in vojaških vlaganjih v demokratični družbi pričakovane in legitimne. Mnenja o tem, koliko sredstev nameniti za varnost, so po njegovih besedah različna, kar je za odprto družbo normalno.

Foto: Luka Petrič Ob tem poudarja širši okvir, v katerem mora majhna država razumeti svojo varnost. Po njegovem prepričanju članstvo v zvezi Nato Sloveniji prinaša dodatno težo varnosti in stabilnosti, hkrati pa tudi pogoje za razvoj in blagostanje. Za majhno državo članstvo v Natu pomeni več varnosti in stabilnosti; zunaj zavezništva tega po njegovi oceni ne bi bilo mogoče doseči lažje ali ceneje.

Ključ delovanja zavezništva vidi v enakomerni in pravični delitvi bremen ter izpolnjevanju skupnih ciljev zmogljivosti. Ob tem opozarja tudi na širšo zgodovinsko perspektivo; države ustanoviteljice Nata so v okviru zavezništva živele že več kot sedem desetletij brez medsebojnih vojn, kar je v evropskem prostoru eno najdaljših obdobij stabilnosti v zadnjih stoletjih.