Učitelji, ki postajajo sodobni nomadi

Delo V intervjuju za Delo je državni svetnik in sekretar sindikata državnih organov Drago Ščernjavič dejal, da protestiranje ni prijetno, je pa to legitimno in legalno sindikalno orodje, pravi Ščernjavič. "Ali naj se ga sramujemo? Bil sem na vseh vstajniških srečanjih, a ko se morajo ljudje izpostaviti ali se celo z lastnimi podpisi boriti za svoje pravice, začnejo kalkulirati. Zdaj nam je sicer dana moč, da lahko s pet tisoč podpisi napišemo zakon, toda prepričan sem, da jih ne bi zbrali ali pa zelo težko. Ljudi je strah, češ kaj pa če kdo te spiske spet zbira, kaj lahko potem iz tega nastane." O Delu tudi o stolčku direktorja Televizije Janeza Lombergarja, ki se je začel majati že spomladi zaradi domnevno sporne porabe razvojnega denarja. Na to so opozarjali tudi programski svetniki, ki so generalnemu direktorju Marku Filliju naložili, da mora do septembra ugotoviti, kdo je za kršitve odgovoren ter sprejeti ustrezne ukrepe. To naj bi se zgodilo prav danes. Nekatera podjetja ukinjajo ali zamrzujejo svoj del prispevka, ki ga za zaposlene vplačujejo za dodatno pokojninsko zavarovanje. Pojav morda še ni epidemičen, vsekakor pa odvisen predvsem od tega, v kakšnem položaju so posamezna podjetja. Dnevnik Mladi učitelji, pa tudi kakšen ne tako mlad, postajajo zaradi pogostega zaposlovanja za določen čas sodobni nomadi. Zadovoljni morajo biti, če službo sploh dobijo in če so lahko na leto vsaj devet mesecev zaposleni. Samo v tem primeru lahko za preostanek leta dobivajo nadomestilo za brezposelne. Tik pred koncem finančnega obdobja 2007–2013 ostaja v evropskih skladih, namenjenih Sloveniji, nerazporejenih še 882 milijonov evrov. Decembra bo upanj konec. Da je Slovenija pri črpanju sredstev sicer v povprečju EU, je slaba tolažba. Ne pomaga niti ugotovitev, da so Romuni še na mnogo slabšem. V začetku avgusta je vlada sklenila, da premakne z mrtve točke ureditev posmrtnih ostankov pobitih v Barbara rovu, hkrati pa v Ljubljani postavi spomenik vsem žrtvam vojn. Odločitev je sprožila zelo različne odmeve. O njih pišejo v Dnevniku. Finance Petkovo uvedbo nadzorovane likvidacije Factor banke in Probanke večina ekonomistov ocenjuje kot pozitiven premik v sanaciji bank. Pred guvernerjem Banke Slovenije Boštjanom Jazbecem ter finančnim ministrom Urošem Čuferjem je zdaj veliko žgočih izzivov. Evropski partnerji od Slovenije namreč v kratkem pričakujejo verodostojen načrt za sanacijo bank in utrditev slovenskih javnih financ. Tik pred peto obletnico potopa investicijske banke Lehman Brothers, ki je simbol za svetovno finančno krizo, sta padli tudi dve slovenski banki. To se je zgodilo v že tako sistemsko ohromljenem slovenskem bančništvu, v nekonkurenčnem gospodarskem okolju in v šibkih ter med seboj sprtih političnih odločevalcih. In zgodilo se je v času, ko država pričakuje pomoč mednarodnih ustanov. Nas mora biti strah? France Arhar, prvi človek Združenja bank Slovenije, odločno pravi: ne. Načrt likvidacije obeh bank pomeni zmožnost Slovenije, da ukrepa. Upa, da bodo to zaznali tudi mednarodni trgi in odločevalci. Finance so preverile večerni utrip Ljubljane v prvem tednu EuroBasketa. V lokalih prevladujejo Slovenci, precej je tudi Nemcev in Rusov. Gostinci in trgovci v Ljubljani povečano prodajo bolj kot evropskemu košarkarskemu prvenstvu pripisujejo dobri turistični sezoni. Od EuroBasketa pa si več koristi obetajo v prihodnjih dneh, ko se bo tekmovanje preselilo v Ljubljano. Večer V Večeru pa poročajo o tem, da Slovenci obožujemo sivo ekonomijo. To so pokazali kar na primeru. "Lakiranje z novimi, vodnimi laki, ki ne vsebujejo strupov, stane 13 evrov za kvadratni meter, glede na količino vam naredim po deset evrov," je preračunal registrirani samostojni podjetnik, parketar. "Nobene malice, nobenih potnih stroškov. Pridem, naredim, pospravim." Kaj pa račun, nas je zanimalo. "Hm?! Za kaj ga potrebujete?" je zavlačeval. "No, tisto prej sva se seveda pogovarjala brez računa. Z računom bo zaradi davka 12 evrov. Leta 1992 je bilo v Sloveniji 30 bank: 12 v okviru sistema Ljubljanske banke in 18 drugih, med njimi dve tuji (Creditanstalt in Bank Austria) ter 15 hranilnic. Leta 2012 jih je bilo po podatkih Banke Slovenije 18 (med njimi šest tujih) in tri hranilnice. Nekdanje hranilno-kreditne službe so zaradi zaostritve pogojev poslovanja Banke Slovenije večinoma ugasnile ali se pripojile.