Türk: Potrebna skupna proslava in skupen razmislek

Predsednik republike Danilo Türk je na proslavi ob dnevu državnosti poudaril, da pot naprej ne vodi preko drobitve Evrope, pač pa prav nasprotno - Evropa bo krizo premagala, samo če bo našla dobre skupne rešitve in skupno pot naprej. Da bo Evropa premagala krizo, po besedah predsednika republike potrebuje gospodarsko rast; razvojne projekte, ki bodo dovolj močni, da bodo prepričali svetovne finančne trge ter krepitev legitimnosti odločanja v EU.

"Potrebujemo več Evrope in ne manj" "Evropski parlament mora namreč postati naš skupni dom demokracije, Evropska komisija pa resnična garancija učinkovitega upravljanja, v katero bomo lahko verjeli vsi," je dejal, ob tem pa dodal, da danes potrebujemo več Evrope in ne manj.

"Reševanje krize ni samo naša, ampak je globalna" Reševanje krize, ki po besedah Türka ni samo naša, ampak je globalna, pa zahteva tudi streznitev in obračanje k sebi. "Še vedno velja, da mora vsakdo najprej pomesti pred svojim pragom. Tuje zadolženosti ne opravičujejo dolgov naših podjetij. Gradbeni zlom v kakšni tuji državi ne upravičuje naših gradbenih polomov in zlasti ne upravičuje sramotnega ravnanja z delavci propadlih gradbenih podjetij. Ideološki ekstremizem, ki obstaja v raznih delih sveta in v našem sosedstvu, ne more in ne sme biti opravičilo za naše zagrizeno nadaljevanje kulturnega boja," je dejal.

"Ločevanje je neodgovorno dejanje" Če hočemo premagati krizo, se moramo po besedah predsednika republike naučiti razumeti in spoštovati lastno preteklost, pri čemer je "ločevanje tistih, ki so se med drugo svetovno vojno borili za našo svobodo ter vseh, ki negujejo spomin na našo slavno preteklost, vključno z osamosvojitveno vojno leta 1991, neodgovorno ravnanje, ki nas ponovno in brez potrebe deli".

"Zavrniti je treba vse totalitarizme" Zavrniti je treba tudi vse totalitarizme, "ne le njegove zgodovinsko znane in preživete oblike", ki so mrtve. "Danes moramo budno paziti, da se ne pretihotapijo nove, tiste, ki se kažejo v sovraštvu do tujcev in do sleherne drugačnosti. Vzorci, ki jih vidimo ponekod v našem sosedstvu in drugod po Evropi, ne smejo dobiti domovinske pravice v Sloveniji. Ravno tako pa moramo zavračati vse, tudi bolj prikrite poskuse monopoliziranja oblasti in sirenske mike avtoritarnosti," je dejal.

Posebna pozornost mladi generaciji Posebno pozornost moramo po besedah predsednika republike namenjati mladi generaciji, ki potrebuje zaupanje, ugodno družinsko klimo, kakovostno šolanje in zlasti zaposlitvenih priložnosti: "Zato dobro premislimo, ali so res pravilne in dobre vse raznovrstne zamisli o zmanjšanju vlaganj v šolstvo in znanost in o prerazporejanju sredstev za izobraževalne namene. Napak si pri tem strateškem vprašanju ne smemo privoščiti."

"Za prihodnost potrebna tudi solidarnost" Za prihodnost je po besedah predsednika republike potrebna tudi solidarnost, zato je treba zavračati vsa "vulgarna teoretiziranja o tem, da je solidarnost cokla razvoja ali pa da ne gre za nič drugega kot za prerazporejanje kapitala". Pri tem je kot primer dialoga in sporazuma v politiki je izpostavil nedavna pogajanja med vlado in sindikati o finančnih finančnih vprašanjih, ki so že dala "prve uspehe". Türk je prepričan, da smo v Sloveniji sposobni pametnih odločitev in streznitve, le zaupati moramo v lastne sposobnosti in priznati dobre lastnosti drugim.

"Naj po prazniku nastopi nov dan za Slovenijo" Ob koncu nagovora je Türk dodal: "Čeprav marsikdo v teh težkih časih ne vidi razlogov za praznovanje, pa imamo vsi pravico do priložnosti, da se poveselimo. Naj po prazniku nastopi nov dan za Slovenijo."

Proslave ob 21-letnici državnosti se sicer udeležujejo številne vidne osebnosti iz političnega in družbenega življenja, med njimi najvišji predstavniki vseh treh oblasti, denimo predsednik vlade Janez Janša, pa tudi nekdanji predsednik republike Milan Kučan.

Pred tem je na slavnostni seji v DZ spregovoril podpredsednik DZ Jakob Presečnik, ki je poudaril, da smo v preteklih dvajsetih letih Slovenci dokazali, da smo sposobni prilagajanja in odzivanja na nujne spremembe, ki jih terjajo spreminjajoče se mednarodne okoliščine in globalizirani svet. Presečnik je ob dnevu državnosti zato poudaril, da pri preboju iz krize ni razloga za pesimizem.

Podpredsednik DZ sicer ocenjuje, da je zaradi trenutnega gospodarskega položaja v Evropi naša država trenutno na prelomnici, pri tem pa je zelo pomembno, katero smer bo izbrala, ker bo ta odločitev "zaznamovala naslednja desetletja slovenske države". Prav tako ocenjuje, da bo naš preboj iz krize odvisen predvsem od naše volje in naše pripravljenosti za spremembe.

"Socialna država temelji na gospodarski uspešnosti" Pri izhodu iz krize moramo sicer po besedah Presečnika upoštevati, da socialna država temelji na gospodarski uspešnosti in da so socialno najmočnejše države ravno tiste, ki se ponašajo z najbolj tehnološko razvitimi gospodarstvi. "Smo res tako daleč, da bomo sami sebe prepričali, da smo sposobni odkriti povsem nov koncept, kjer lahko vzdržujemo visoko raven socialne države, ne da bi karkoli naredili za tisti sektor, ki pravzaprav ustvarja naše bogastvo," se je vprašal.

"Dokazali smo, da lahko izstopimo iz kroga nevzdržnega trošenja" Presečnik sicer ocenjuje, da nam je pri preboju iz krize v zadnjih mesecih uspelo narediti "majhen, a izredno pomemben korak". "Dokazali smo, da lahko izstopimo iz kroga nevzdržnega trošenja, da si lahko sami postavimo omejitve in s tem dali signal celotnemu svetu, da še lahko računa na slovensko finančno stabilnost," je dejal, ob tem pa izrazil prepričanje, da brez varčevanja pri javni porabi ni mogoče spodbuditi investicij in gospodarske rasti.

Glede investicij, pri katerih je prisoten javni denar, Presečnik opozarja, da morajo biti zelo premišljene, saj so finančne možnosti na tem področju zelo omejene. Pri tem je opozoril, da so infrastrukturni projekti, ki so pred državo, nujni, naša prednostna naloga pa daje, da jih izpeljemo čim prej.

"Snovanje in rojstvo države ni bilo enostavno" V svojem nagovoru je orisal tudi pot nastajanja slovenske države, ob tem pa poudaril, da njeno snovanje in rojstvo ni bilo enostavno, saj je nekaj pomembnih držav članic mednarodne skupnosti nasprotovalo našemu osamosvojitvenemu procesu. Zadeve so po besedah podpredsednika DZ premaknile šele Sloveniji prijateljske države, vključno z Vatikanom, ki so kmalu spoznale, da je država Slovenija realnost, vrata v mednarodno prizorišče pa so se nam dokončno odprla 15. januarja 1992, ko je Slovenijo priznala Evropska skupnost.

Svoj govor je Presečnik zaključil s pozivom, naj se ne glede na trenutne okoliščine, ob dnevu državnosti spomnimo, da naša država ni samoumevna in da je "plod skupnih prizadevanj ter skupnih državotvornih dejanj, ki so nam omogočila, da smo iz naroda prerasli v nacijo".

Na slavnostni seji pristoni vsi najvidnejši predstavniki treh vej oblasti Slavnostne seje se poleg poslancev udeležujejo tudi najvidnejši predstavniki vseh treh vej oblasti, med njimi predsednik republike Danilo Türk<, predsednik vlade Janez Janša, predsednik ustavnega sodišča Ernest Petrič, predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša ter ministri in ministrica. Na začetku je zbrane na kratko nagovoril tudi predsednik DZ Gregor Virant, pri tem pa izpostavil, da država danes potrebuje predvsem enotnost in ne delitve.