Tožilstvo zavirajo togost, pomanjkanje volje in strah pred nadrejenimi

Po tistem, ko je odbor za pravosodje v četrtek zavrnil sklepe, ki jih je v sprejem predlagala SDS – da pregon najhujšega gospodarsko-finančnega kriminala ni učinkovit, da je treba zagotoviti več tožilcev in da DZ pričakuje preiskavo in sojenje za zločine nekdanje SDV –, so v petek o stanju v tožilstvu na izredni seji razpravljali še poslanci.

Ta se sicer ni končala z glasovanjem o predlaganih sklepih, sta pa opozicija in koalicija zato več ur razpredali o stanju v organizaciji, ki pred sodišči preganja storilce kaznivih dejanj.

Tožilstvo in zid pred javnostjo Da bi se tožilstvo imelo s čim ukvarjati pri svojem ustroju in v svojih vrstah, je sicer prepričana nekdanja tožilka Aleksandra Štiblar.

Poglavitne težave po besedah Štiblarjeve, ostre kritičarke tožilstva še v času, ko je sama delovala v njegovih vrstah, so neprimerna komunikacija z javnostjo, napačen način dela, pomanjkanje strokovnosti in volje pri tožilcih ter strah pred nadrejenimi.

Je zahteva za več tožilcev smiselna in utemeljena? "Tožilstvo je še vedno pretoga, preveč v molk zavita in z zidom obdana institucija, ki ne zna komunicirati z javnostjo. Če so tožilci na javnih položajih, potem ima javnost pravico seznaniti se s stvarmi. Tožilstvo bi se ji moralo bolj odpreti."

"Z zaposlitvijo novih tožilcev se ne bo prav nič spremenilo, težave so namreč drugje – v pomanjkanju motivacije, premajhni usposobljenosti, pa tudi v nekaterih, ki se jim preprosto ne ljubi delati. Specializirani oddelek je elitna skupina tožilcev, ki naj bi bili res vrhunski strokovnjaki za področje zahtevnega kriminala, pa nimajo ustreznega znanja. Ker ga ne morejo imeti. Niso finančni eksperti, za pomoč nimajo na voljo zunanjih strokovnjakov. Tudi delo ne poteka na način, da bi lahko preučevali najtežje oblike finančnega kriminala. Če bi želeli to spremeniti, bi bilo treba na novo postaviti celoten sistem dela, a zaradi pretogega ustroja je to nemogoče," Štiblarjeva z besedami ne prizanaša nekdanjemu delodajalcu in zakonodaji.

Ko se zamenja vlada, se stvar ustavi A temu, da bi tožilstvo lahko delalo bolje, napoti stoji dodatna ovira – politična volja. Za spremembe je je premalo, ugotavlja Štiblarjeva.

"Ko pride na oblast ena opcija, bodo preganjali ene, ko zavlada druga, pa spet druge. To je začaran krog, saj se v Sloveniji vse prehitro menja, kazenski postopki pa so dolgotrajni. Preiskava se ne zgodi od danes na jutri, vmes se zamenja vlada in stvar se ustavi."

Koga je strah in zakaj Nekdanja tožilka vidi še en zaviralen dejavnik: hierarhijo in z njo povezan strah tistih na nižjih položajih.

"Okrožni tožilci se bojijo zameriti nadrejenim, saj jih ti lahko obvladajo na več načinov: če nadrejenemu ne bo všeč način dela, način razmišljanja tožilca, če bo ta preveč samostojen in bo izstopil iz ustaljenih okvirov, ga bo nadrejeni že 'stisnil' na tak način, da bo to nehal. To vodi v nenormalno stanje na tožilstvu. Mnogi se bojijo kolegov tožilcev, da jih bodo ti zatožili vodjem, zato v tožilskih vrstah vlada panika."

Za zadevo je treba stati "Ponižnost pri tožilcih nima kaj iskati. Če želiš biti suveren in zadeve tako tudi zastopati, se ne smeš ničesar bati in ne biti nikomur poslušen. Za zadevo je preprosto treba stati in biti v tem prepričljiv," pravi nekdanja tožilka, ki med ovirami za boljše delo vidi še slabe plače, omejevanje, pomanjkanje izobraževanj.

Za zadnje kot odvetnica ponudi cehovsko primerjavo: "Odvetniki zbornici plačujemo članarino, imamo pa zato vsa izobraževanja brezplačna."

Za SDS težava prvi človek tožilstva Spomnimo. Težava tožilstva ni njegovo delo, pač pa prvi človek organizacije, so v četrtek na odboru za pravosodje zahtevo za sklic izredne seje utemeljevali v SDS.

V največji opozicijski stranki so tožilstvu priznali določene uspehe, a trdili, da bi teh lahko bilo še več, če na vrhu ne bi bilo Zvonka Fišerja, čigar ravnanja so po njihovem "očitno politično levo orientirana".

Fišer: Poskus pravnih poražencev, da bi zmagali v politiki in medijih Fišer je v sklicu seje prepoznal poskus dela politike, ki doživlja pravne poraze, da bi te nadomestila v politiki in medijih. Očitke je, med drugim z navedbami, da gre za izmišljotine, manipulacije in izkrivljanje dejstev, zavrnil kot poskus, obsojen na neuspeh.

V koalicijskih strankah pa so sklicani seji očitali predvsem lustracijski naboj. Da bi se morali v času, ko se država sooča s hudo naravno nesrečo, poslanci ukvarjati z drugimi stvarmi in ne z razpravami o tožilstvu, pa so nekateri iz koalicije dejali v petek na seji.

To so, kot rečeno, poslanci končali brez glasovanja o predlaganih sklepih.