Tokratne parlamentarne volitve prinašajo mnogo novosti

V primerjavi s preteklimi državnozborskimi volitvami bo tokratne zaznamovalo nekaj novosti, med njimi način glasovanja volivcev iz tujine, uvedba t.i. ženskih kvot na kandidatnih listah ter drugačna ureditev volilne kampanje. V ponedeljek začetek dela tako za volilne organe, kot tudi za morebitne kandidate Potem ko v ponedeljek, 30. junija, začnejo teči roki za volilna opravila, bo pred volilnimi organi vrsta nalog: določiti bodo morali sedeže in območja volišč, imenovati volilne odbore, pripraviti volilne imenike, skratka vse potrebno za izvedbo glasovanja. Politične stranke, skupine volivcev oziroma posamezniki, ki bi se želeli potegovati za sedeže v parlamentu, pa lahko od ponedeljka dalje začnejo pridobivati podpise podpore volivk in volivcev, potrebne za vložitev kandidatnih list.

Osem volilnih enot ter 88 plus 2 volilna okraja Za volitve 88 poslancev je Slovenija razdeljena na osem volilnih enot in 88 volilnih okrajev. Za volitve dveh poslancev italijanske oziroma madžarske narodne skupnosti pa se na območjih, kjer ti skupnosti živita, oblikujeta posebni volilni enoti.

Iz obrazca ne bo moč razbrati, kateri listi podpisnik namenja podporo Politična stranka lahko vloži kandidatno listo v vsaki volilni enoti, če njene liste kandidatov s podpisi podprejo najmanj trije poslanci sedanje sestave državnega zbora. Politična stranka lahko vloži listo v posamezni volilni enoti, če listo podpre najmanj sto volivcev s stalnim prebivališčem v volilni enoti. Kandidatne liste lahko določijo tudi volivci s podpisovanjem obrazcev. Za vložitev takšne liste je potrebnih najmanj 1000 podpisov volivcev, obrazce pa morajo volivci podpisati pred organom, ki vodi evidenco volilne pravice. Novost so obrazci, ki vsebujejo le podatke volivca, ne pa tudi kandidatne liste, ki ji namenjajo podporo.

Rok za vložitev kandidatur pri volilnih komisijah se izteče 27. avgusta Postopek kandidiranja v strankah ali s strani skupin volivcev bo potekal do vključno 27. avgusta, ki je tako zadnji dan, ko je pri pristojnem upravnem organu še mogoče podpisati obrazec podpore. Skrajni rok za vložitev kandidatur pri volilnih komisijah volilnih enot se namreč izteče 27. avgusta ob polnoči. Za vsako kandidaturo je potrebno tudi pisno soglasje kandidata, ki pa je nepreklicno, kar pomeni, da kandidati soglasja ne morejo umakniti.

Letos 25 odstotna, čez 4 leta pa 35 odstotna ženska kvota Na letošnjih parlamentarnih volitvah sicer prvič veljajo t.i. ženske kvote. To pomeni, da na listi noben spol ne sme biti zastopan z manj kot četrtino skupnega dejanskega števila kandidatk in kandidatov na listi, pri čemer ni določeno, kako morajo biti kandidati po spolu razporejeni. Gre sicer za prehodno ureditev, saj bo na naslednjih državnozborskih volitvah zahtevana zastopanost spolov 35-odstotna.

Začetek volilne kampanje 22. avgusta Volilna kampanja pred parlamentarnimi volitvami se bo uradno začela med poletnimi počitnicami, 22. avgusta, torej 30 dni pred dnem glasovanja, končati pa se mora najpozneje 24 ur pred dnem glasovanja, torej 19. septembra opolnoči. Za volilno kampanjo se štejejo zlasti propaganda v medijih, plakatiranje in javnih shodi. Tudi na področju volilne kampanje za letošnje volitve velja nekaj novosti. Po novem so stroški kampanje širše definirani, novost je tudi obvezna identifikacija organizatorja volilne kampanje. Povečale so se sankcije za kršitve zakona o volilni in referendumski kampanji, spremembe pa so prinesle tudi višje zneske povračila za financiranje volilne kampanje iz proračuna.

Krajevna pristojnost je odpravljena, volivec pa lahko zaprosi tudi za glasovanje na domu Za dan glasovanja je predsednik republike Danilo Türk določil 21. september, volivci, ki bodo na dan glasovanja odsotni, pa lahko glasujejo že prej. Predčasno glasovanje se po zakonu o volitvah v DZ opravi ne prej kot pet dni in ne pozneje kot dva dni pred dnem glasovanja. Volivci lahko predčasno glasujejo na posebnem volišču na sedežu okrajne volilne komisije. Na dan glasovanja bodo volišča odprta med 7. in 19. uro. Volivci glasujejo osebno na volišču, na katerem so vpisani v volilni imenik, volivci, ki pomotoma niso vpisani v volilni imenik, pa lahko glasujejo tudi na podlagi potrdila pristojnega organa. Spremenjena zakonodaja odpravlja krajevno pristojnost, kar pomeni, da bo lahko volivec na dan volitev volilni listič oddal tudi zunaj domačega kraja, kjer ima stalni naslov. Po določbah zakona o volitvah v državni zbor lahko volivec, ki se zaradi bolezni ne bo mogel osebno zglasiti na volišču, zaprosi za glasovanje na domu. V tem primeru ga bo v na njegovem domu obiskal "leteči" volilni odbor.

Tudi na parlamentarnih volitvah bodo v tujino pošiljali prazne glasovnice Posamezne kategorije volivcev imajo tudi možnost glasovanja po pošti. Na ta način lahko glasujejo oskrbovanci domov za starejše ter volivci na zdravljenju v bolnišnici. Novost, ki je sicer veljala že na lanskoletnih predsedniških volitvah, pa je način glasovanja volivcev, ki imajo stalno prebivališče v tujini. Vsem, ki so vpisani v evidenco volilne pravice, bodo namreč poslali prazno glasovnico s priloženo volilno karto.

Pete parlamentarne volitve v samostojni Sloveniji Jesenske volitve bodo pete parlamentarne volitve po osamosvojitvi Slovenije. Zadnje volitve, na katerih so državljanke in državljani izvolili 90-članski četrti parlamentarni sklic, so bile 3. oktobra 2004. Volilni prag za vstop v parlament je uspelo prestopiti sedmim strankam, ustanovna seja sedanjega sklica parlamenta pa je bila 22. oktobra 2004.