Ponedeljek, 30. 7. 2018, 19.46
5 let, 8 mesecev
Kje v Evropi lahko "divje" taborite?
Tisoč evrov kazni za "divje" kampiranje v tem predelu Slovenije #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
7,75
Za "divje" taborjenje oziroma kampiranje zunaj organiziranih kampov boste v Sloveniji, če vas zasačijo, plačali 83,46 evra. Če vas bodo poti odnesle v Triglavski narodni park, kjer velja poseben režim, pa bo vaša denarnica lahko lažja tudi do 1000 evrov. Čeprav je v Sloveniji in na Hrvaškem "divje" taborjenje prepovedano, vas lahko nekatera druga evropska mesta presenetijo s svojo zakonodajo.
V Sloveniji je kampiranje urejeno z Zakonom o varstvu javnega reda in miru, ki v 18. členu določa, da se posameznik, ki kampira na javnem kraju, ki za to ni določen, ali na zasebnem prostoru brez soglasja lastnika ali posestnika, kaznuje z globo 83,46 evra.
Kaznovani bodo tudi posamezniki, ki bodo prenočili na javnem kraju ali drugem dostopnem prostoru, ki temu ni namenjen, in s takšnim ravnanjem koga vznemirjali. Kot to določa 10. člen istega zakona, bodo tudi v tem primeru posamezniki kaznovani z globo 83,46 evra.
Parkiranje avtodoma na urejenem parkirnem mestu je dovoljeno
Vendar pa prekrška ni mogoče očitati osebi, ki parkira avtodom ali avto na urejenem parkirnem prostoru, če gre za začasno ustavitev med potovanjem in ne za kampiranje, so sporočili z generalne policijske uprave.
Kdaj se ustavitev avtodoma za kampiranje na javni površini šteje za prekršek, je odvisno od vsakega primera posebej, še sporočajo s policije.
"Okoliščina, da ima avtodom razvit nadstrešek, lahko že kaže na dejstvo, da namerava lastnik na tistem kraju ostati dalj časa ali da se tam dalj časa že zadržuje, kar lahko pomeni že storitev prekrška," so pojasnili.
Ob dogovoru z lastnikom je kampiranje dovoljeno
Prav tako se kot prekršek ne šteje taborjenje na zasebni površini, če se posamezniki o tem predhodno dogovorijo z lastnikom. Primer so taborniki ali skavti, ki se s kmetom dogovorijo za taborjenje na njegovem travniku.
Kazen za naštete prekrške vam sicer lahko napišejo tako policija kot tudi občinsko redarstvo in inšpekcija. V omenjenem zakonu je napisano tudi, da lahko občine na svojih območjih kampiranje uredijo z določili, v katerih tudi predpišejo globe, v tem primeru je pristojni organ občinsko redarstvo oz. inšpekcija.
V Triglavskem narodnem parku globa do tisoč evrov
Samoupravne lokalne skupnosti lahko s svojimi predpisi določijo pogoje, območja in red kampiranja na svojem območju. Zakon v prehodnih in končnih določbah lokalne skupnosti, ki tega področja še nimajo urejenega, spodbuja k ureditvi.
Območje Triglavskega narodnega parka (TNP) je pod posebnim režimom zakona o TNP. Ta med drugim posebej in strožje ureja tudi vožnjo, parkiranje, šotorjenje, taborjenje, kjer pravne osebe lahko kaznuje z globo do 5 tisoč evrov, fizične pa od 100 pa vse do tisoč evrov.
Slika je simbolična.
Po 65. členu ZTNP se kršitelji kaznujejo z naslednjimi globami:
1. Pravne osebe z globo od 1.000 do 5.000 evrov.
2. Samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, z globo od 1.000 do 4.000 evrov.
3. Odgovorno osebo pravne osebe ali odgovorno osebo samostojnega podjetnika posameznika z globo od 500 do 3.000 evrov.
4. Posameznike (fizične osebe) z globo od 100 do 1.000 evrov.
- parkirajo motorno vozilo, počitniško prikolico ali motorno vozilo, ki se uporablja za bivanje, izven za to določenih mest,
- kurijo ogenj izven za to urejenih mest, razen v primeru izvajanja kmetijske dejavnosti ali varstva gozdov,
- šotorijo ali taborijo izven za to določenih mest,
- jezdijo konja izven za to določenih poti,
- uporabijo pirotehnična sredstva v naravnem okolju in pri tem ne gre za uporabo za potrebe obrambe, zaščite ali reševanja, ali eksplozivna sredstva in pri tem ne gre za dovoljene namene,
- se vozijo s kolesom izven za to določenih območij.
V letu 2017 skupno 369 kršitev
V letu 2010 je na javnem kraju zunaj organiziranih kampov prespalo in bilo kaznovano 348 oseb, "divje" pa je kampiralo 232 oseb. Skupno je v letu 2010 kazen dobilo 580 oseb.
To število je bilo v lani nižje, kazen je namreč dobilo 369 oseb. Od tega jih je brez soglasja lastnika šotorilo 226, 143 oseb pa je prespalo na javnem kraju ali drugem dostopnem prostoru, ki temu ni bil namenjen.
Na Hrvaškem boste za "divje" kampiranje odšteli od 200 do 1.350 evrov
Glede na 29. člen Zakona o gostinskih storitvah se kot kampiranje šteje bivanje v šotoru, v prikolici, mobilni hiši, avtodomu kot tudi uporaba druge opreme za namestitev na prostem v različnih gostinskih objektih iz kategorije "kampi" ter taborjenje na zasebnih dvoriščih in kmetijah, so sporočili s hrvaškega ministrstva za turizem.
V primeru prireditev so pogoji, ki jih mora prostor za kampiranje izpolnjevati, v rokah določil lokalnih samouprav, javnih ustanov ter drugih pravnih oseb, ki upravljajo določeno območje.
Hrvaška zakonodaja v 4. členu taborjenje zunaj taborišč, kampov ter drugih za to namenjenih prostorov prepoveduje, so sporočili s hrvaškega ministrstva za turizem. "Divje" kampiranje ni izjema, ki bi bila v kakršnemkoli primeru dovoljena.
V 52. členu ZUD je predpisana denarna kazen od 1.500 hrvaških kun (202 evra) do 10 tisoč hrvaških kun (1.350 evrov) za osebe, ki bodo taborile zunaj kampov iz skupine "kampi" ali na drugih prostorih zunaj kampov, sicer namenjenih kampiranju, ter osebam, ki taborijo na zasebnih zemljiščih ali kmetijah. Za navedeni prekršek lahko turistični inšpektor kršitelja na kraju kaznivega dejanja kaznuje z globo od tisoč kun.
"Možnost zaporne kazni ni predpisana," so še dodali z omenjenega ministrstva.
"Slovenskim državljanom predlagamo, da se pred tovrstnim načinom preživljanja dopusta seznanijo z najpomembnejšimi zakonskimi določbami države, v katero potujejo. Ministrstvo za zunanje zadeve je tako pripravilo pregled najpomembnejših predpisov, ki se dopustnikov tičejo pri dopustovanju," svetujejo na generalni policijski postaji.
Visoke kazni tudi v nekaterih drugih evropskih državah
"Divje" parkiranje je prepovedano tudi na Nizozemskem, Madžarskem, Portugalskem, Franciji (z izjemami), Italiji, Nemčiji, Hrvaški, Srbiji, v Grčiji, Španiji in Romuniji (a ponekod vseeno tolerirajo), Bolgariji, Irski (razen ponekod v odročnih krajih), Belgiji, Luksemburgu, Poljskem, Češki, Angliji in Walesu (z izjemami), Slovaški in Andori.
V nekaterih od teh držav je prepovedano taboriti tudi na parcelah zasebnih zemljišč, čeprav imate lastnikovo dovoljenje. Pogoste pa so tudi prepovedi daljših postankov avtodomov na parkiriščih in počivališčih.
Na Danskem boste za kampiranje zunaj za to organiziranih prostorov (kampiranje je sicer dovoljeno v najmanj 40 gozdovih), plačali kazen v višini do 75 evrov. Posebej pa se izogibajte "divjemu" kampiranju v Švici, saj vas lahko oglobijo s
Evropske države, kjer je "divje" kampiranje dovoljeno
Po svoji odprtosti glede taborjenja v naravi, tudi zunaj organiziranih kampov, slovijo predvsem nordijske države.
Norveška
"Divje" kampiranje je na Norveškem opredeljeno v Allemannsretten - pravica vsakega moškega ali ženske do javnega dostopa. Na Norveškem obstaja kar nekaj priljubljenih divjih parcel, med drugim na otoku Langøyene, gozdni površini okoli jezera Sognsvann pri Oslu, pa tudi otočje Loften, ki leži znotraj arktičnega kroga.
Švedska
Na Švedskem je taborjenje v naravi brezplačno, legalno in celo spodbujeno. Šotor lahko postavite skoraj kamorkoli, a za največ dva dneva, potem ga morate namreč premakniti drugam. Prepovedano je kurjenje ognja. Ta zakon velja za pohodnike, kolesarje ter ljudi, ki potujejo s kanuji ali konji. Če potujete z avtom ali avtodomom, ga boste morali parkirati na javnem parkirišču.
Finska
Tudi na Finskem je taborjenje dovoljeno, dokler ne motite domačinov ali živali, prav tako morate poskrbeti, da za sabo pospravite in ne uničujete narave. Kurjenje ognja v mestnih parkih ni dovoljeno.
Estonija, Latvija, Litva
Kot pri drugih baltskih državah je "divje" kampiranje tudi v teh državah dovoljeno. Prepovedano je le na zaščitenih območjih, lokalni in popotniški mediji pa svetujejo, da prej za dovoljenje vprašate lastnika.
Oglobili vas ne bodo niti v teh državah:
Poleg naštetih je "divje" kampiranje dovoljeno še v večini balkanskih držav, kot so Albanija, Bosna (kjer morate paziti na mine, saj po vojni še niso vseh ne odkrili ne odstranili), Kosovo, Srbija, Makedonija in Črna gora (nekateri viri navajajo, da je "divje" kampiranje sicer prepovedano, vendar ga tako domačini kot lokalna policija tolerirajo).
Oglobili pa vas ne bodo niti v Armeniji, Belorusiji, Cipru, Gruziji, Islandiji (v poseljenih krajih lahko šotorite največ en dan), Rusiji (razen na zemljišču cerkva, zasebnih zemljiščih in v bližini vodnih rezervoarjev), Turčiji in Ukrajini.
Podrobnosti si lahko preberete še na TheGuardian in Offgridcamp, kjer so zbrali vse evropske države. Nekaj izkušenj iz prve roke pa si lahko preberete na blogu MomGoesCamping.
