Tina Komel: Odpravljala bom ideološke razlike

"Tina, čestitam ti in ti želim, da bi bila tako uspešna, kot je Tina Maze," je ob razglasitvi izidov glasovanja po predstavitvi kandidatki zaželel predsednik komisije Franc Pukšič. Tina Komel, ki je bila leta 2011 na listi Pozitivne Slovenije izvoljena za poslanko v DZ-ju, je do zdaj opravljala delo podpredsednice te komisije.

"Obiskovala sem dvojezične, slovenske in italijanske šole, vzgojena sem bila multikulturno. Imam samo eno državljanstvo, in to slovensko," je dejala ministrska kandidatka Tina Komel na današnji predstavitvi pred Komisijo za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu v DZ-ju.

"Vem, kaj pomeni biti del manjšine" "Točno vem, kaj pomeni biti del manjšine, kaj pomeni začutiti, ko te nekdo ne sprejme izključno zato, ker si drugačen. To je zelo boleča rana, ki je ne doživljam samo jaz, temveč tudi naši rojaki zunaj meja Slovenije," je dejala 32-letna Koprčanka, ki je v politiko vstopila leta 2011, ko je bila na listi Pozitivne Slovenije izvoljena za poslansko v DZ-ju.

Kot je dejala, kot predstavnica italijanske manjšine v Sloveniji zelo dobro razume težave manjšin v razmerju do večinskega prebivalstva. "Nimam veliko političnih izkušenj, imam pa veliko izkušenj z delom z ljudmi. Moja naloga bo zastopati vse Slovenke in Slovence, ki so zunaj meja Slovenije."

Za odpravo ideoloških razlik Poseben poudarek bo kot ministrica posvetila medgeneracijskemu povezovanju, spoznavanju nove generacije Slovencev, ki živijo v tujini, odpravljanju ideoloških razlik, področju šolstva, kulture in športa, enakopravnemu odnosu, čezmejnemu sodelovanju, političnim in ekonomskim migrantom ter njihovim potomcem, ki so rojeni v tujini, imajo pa slovenske starše.

"Po pregledu dela urada sem ugotovila, da že zdaj potekajo določeni projekti, ki jih zagotovo podpiram," je izrazila priznanje dozdajšnjima ministroma brez resorja Boštjanu Žekšu in Ljudmili Novak.

Vendar številna področja še vedno ostajajo odprta: med njimi so problemi zamejskih Slovencev na Koroškem in Štajerskem v Avstriji, povezanih predvsem z nezadostno finančno podporo, Zakonom o narodni skupnosti, pereča problematika Avstrijske državne pogodbe in slovenska glasbena šola v Avstriji.

Slovenci v Italiji se po njenem mnenju srečujejo s problemom šol in vrtcev, težave pa imajo tudi mediji, predvsem Primorski dnevnik. "Ena največjih težav je nedosledna uporaba imen in priimkov rojakov v Italiji, kar sem doživela tudi na lastni koži."

Slovenci na Madžarskem se spopadajo predvsem s težavami zaradi neuresničevanja določil bilateralnega sporazuma, težave pa imajo tudi na področju šolstva, medijev ter neustreznega sistemskega financiranja, je dejala kandidatka za ministrico.

Avstrijska državna pogodba je politična odločitev Na vprašanje člana komisije Sama Bevka, kako gleda na nespoštovanje 7. člena Avstrijske državne pogodbe ter na nostrifikacijo te pogodbe, je Tina Komel dejala, da je to politična odločitev. "Dejstvo je, da Republika Avstrija 55 let po podpisu te pogodbe še vedno ne uresničuje nekaterih določil. Mislim na varstvo in zaščito pravic slovenske manjšine. Vendar to ni v pristojnosti Urada, sem pa prepričana, da bomo v okviru urada lahko opozarjali na naloge, ki jih je treba izpolnjevati in stremeti k temu, da bodo naši cilji doseženi."

"Mladost je prednost" "Res nimam političnih izkušenj, a že nekaj mesecev imamo na ulicah ljudi, ki protestirajo proti trenutnemu položaju. Če jih poslušamo, slišimo, da nočejo ljudi, ki so v politiki toliko časa. Tega zato ne bi jemala kot pomanjkljivost. Morda je to v strateškem smislu trenutno plus, s katerim se bomo lahko predstavili tudi zunaj meja Slovenije," je Tina Komel, kandidatka za ministrico brez resorja za področje zamejcev in Slovencev po svetu odvrnila na očitke v zvezi z mladostjo in neizkušenostjo.

Od Slovencev po svetu ne moremo zahtevati popoldne homogenosti "Slovenci, ki živijo zunaj meja Slovenije zaradi različnih razlogov, imajo tudi veliko različnih potreb. Od njih ne moremo zahtevati popolne homogenosti in prav je, da se tudi sami odločijo, kako bo potekala njihova notranja organiziranost. Te razlike moramo v uradu absolutno razumeti in spoštovati," je dejala Tina Komel in dodala, da bo poseben poudarek v delu urada pri ukinitvi ideoloških razlik. Komisija za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu v DZ-ju, katere podpredsednica je bila do zdaj, je bila že do zdaj nepolitična, je dejala. "Ne glede na morebitne razlike delamo v dobro vseh."

Na vprašanje, kako bo lansko znižanje proračuna, namenjenega za več kot pol milijona Slovencev po svetu, vplivalo na delo urada in izboljšanje njihovega položaja, je odgovorila: "Proračun za zamejce in Slovence po svetu se je lani decembra res zmanjšal in tu ni mogoče narediti nič. Bomo pa v okviru urada vlado ves čas opozarjali na težave, s katerimi se rojaki po svetu spopadajo."

"Povezovalni elementi, na katerih bo moje delo temeljilo, so jezik, kultura, znanost, razvoj gospodarstva, izobraževanja, športa, spoznavanje multikulture, soočanje z drugačnostjo in sprejemanje drugačnosti."

Medresorsko sodelovanje je nujno potrebno, sploh v tem uradu. Drugi resorji lahko močno pripomorejo k uresničitvi zastavljenih ciljev, je dejala Tina Komel in poudarila, da močno podpira gospodarski razvoj, ne le zunaj meja Slovenije, temveč tudi v državi.

Glede težav Primorskega dnevnika bodo opozorili italijansko vlado Na vprašanje glede težav Primorskega dnevnika je Tina Komel odgovorila, da je uredništvo časnika pred kratkim obiskala in se podrobneje seznanila s težavami.

"Mediji so zelo potrebni za širjenje kulture in jezika in jih je treba nujno ohraniti. Takoj se moramo odzvati s pozivom italijanski vladi v Rimu prek predsednice vlade, saj tega v Sloveniji ne moremo rešiti sami."

O begu možganov Precej vprašanj ministrski kandidatki za področje Slovencev in zamejcev po svetu je bilo povezanih z mladimi znanstveniki in drugimi izobraženci, ki v zadnjem času množično zapuščajo Slovenijo.

"Glede bega možganov mislim, da moramo imeti pravo strategijo, to pa je v uradu že zdaj zelo dobro zastavila dozdajšnja ministrica Ljudmila Novak." Znotraj države v uradu o tem ne morejo odločati, sicer pa bo to, namreč prepričati mlade znanstvenike, da se vrnejo v Slovenijo, ena od prioritet urada.

"Dejstvo je, da mladi bežijo iz Slovenije. V uradu nimamo moči, da bi to ustavili, morda pa bi lahko v okviru komisije ali urada podali kakšno pobudo pri spodbujanju, da bi rojaki začutili željo po tem, da bi se vrnili v domovino, da bi videli priložnosti za bolj pozitivno prihodnost doma – če ne v obdobju enega leta, pa morda v obdobju naslednjih petih let."