Težak teden za pivovarja, bankirja in pornocerkev

Ko je že kazalo, da bodo zaradi neobičajno toplega vremena v trgovinah pošle prav vse zaloge bombažnih majčk, kratkih hlač, kril, opank, sandalov , superg in drugih vrst lahkotnejše oprave, je zima le pritisnila, kot se za njeno izročilo spodobi. Da je letni čas upravičil svoje ime, so gotovo veseli žičničarji na Pohorju, čeprav odrešitev prihaja nekaj dni prepozno, kilava zima je namreč slekla krzno letošnji jubilejni Zlati lisici in jo odgnala v naročje Gorenjcev.

Tako lahko Slovenci, če že ne pri politiki, vsaj pri vremenu po dolgem času enotni in v en glas priznamo: v petek je mati Natura z lepim jutranjim zametom v deželo končno pripeljala nekaj sveže hladnega, na kar smo vsi čakali.

Igor odnesel Igorja Še vedno pa v državi čakamo novega ministra za zdravje.

Potem ko je zanimanje za omenjeni položaj kot počen balon splahnelo pri Igorju Šoltesu – pri tem mu je bil s svojimi stališči v veliko pomoč, to Šoltes hvaležno priznava, Igor Lukšič – to funkcijo z naporom, a častno opravlja sicer preobremenjeni Karl Erjavec.

Karl je, zdi se, po duši vseeno bolj zunanji kot zdravstveni minister, čeprav bi ob krajši specializaciji verjetno lahko zablestel tudi v zdravstvu.

Navihane scene in pornocerkev Prej omenjeni balon ni bil edini v državi ta teden. O napihnjenem finančnem se je razpisal ugledni Financial Times. Pa tudi o tem, kako je cerkev zažigala s pornokanali. Ne, ni šlo za tujo, ampak za zgodbo z domačega dvorišča, zgodbo o mariborski nadškofiji. Britanski časopis je svojim bralcem podrobno razložil in jih poučil, kako so podjetni Štajerci, primarno sicer zavezani celibaterskemu stanu in trem vozlom na pasu, združili zgolj na videz nezdružljivo duhovnost in materializem.

To ni nikogar prav preveč motilo, šele ko je dostojanstvenikom kri po žilah zaplala nekoliko prekrepko in so se podali v poltene vode, so se v Vatikanu naposled zdrznili in tri leta po zadnji navihani sceni tudi ukrepali. Nadaljevanje poznamo, ni se končalo najbolje, ne finančno ne v sferi ohranitve dostojanstva, pa kaj bi to. Avtor zapisa v britanskem časopisu sicer ne konča s temi besedami, a Slovenci pri sebi vemo, da se bomo vselej, čeprav potihoma in nekoliko plaho, lahko pohvalili, da smo imeli kratek čas čisto pravi košček prave pornocerkve.

Bankir napoveduje, da bo prišel sam v zapor Razburjen je šel ta teden s sodišča nekdanji bankir Matjaž Kovačič. Zoper njega je šla iz pisarne, kjer si je nekoč sam prižigal direktorske cigare, na sodišče 23-milijonska tožba za povračilo škode, ki naj bi jo povzročil z odobravanjem slabih posojil.

A se nekdanji šef NKBM ne da. V hramu pravice ga je najprej zmotilo za javnost zaprto sojenje, potem je pravil, da ga je popadla šesanjalosemini kajsedogaja, huda bolezen, ki je, kot vemo, v zadnjih letih zahrbtno prežala in zlorabila številne slovenske bankirje in jim uničila uspešne kariere, mnogim tudi družine, na koncu pa je Kovačič obljubil, da bo kar sam vkorakal v zapor, če mu dokažejo en sam ukraden evro. Hazarder do konca, ni kaj.

Erjavec gre podpisat nov sporazum s Hrvati Kovačič pa ni bil edina bančna zvezda tega tedna, čeprav drži, da je treba po drugo zgodbo čez mejo. Potem ko je Privredna banka Zagreb v tožbi premagala LB in NLB zaradi prenesenih deviznih vlog hrvaških varčevalcev, se že pripravlja sprememba sporazuma med Hrvaško in Slovenijo.

Informacije, ki smo jih dobili, so zanesljive, a nam minister Karl Erjavec dan po razsodbi vseeno ni želel natančneje povedati, kdaj odhaja v Zagreb podpisat spremenjeni meddržavni pakt, ki se bo po novem imenoval Ignorandum.

Minister Gregor pa ostane Spet se je pripravljen žrtvovati Gregor Virant, ki prav vse stavi na svoj novi projekt. Žulijo ga tiste številne tajne postavke na slabi banki. Ta si, mimogrede, ta teden ne zasluži psovke slaba, saj je opravila dve dobri deli, več o tem lahko vprašate Hermana Rigelnika in Bojana Petana. Gregor obljublja lepe stvari, kot so preglednost, poštenost, preglednost, za nameček pa še, da bo odstopil, če zakon, ki bo razširil dostop do informacij javnega značaja, do marca ne bo sprejet.

Vedoč, kako preverjeno nagel je tempo dela naših parlamentarcev, se zdi, da je bil ministrov jezik tokrat nekoliko hitrejši od njegovih miselnih procesov. A tudi če parlamentarcem ne uspe, naj vas pomirimo, Gregor ne bo šel nikamor.

Nervozni Ficko … Ko je pred dnevi ob ponujenem odstopu govoril, da so pritiski strašni in premočni, smo sprva pomislili, da prvi mož direkcije za ceste Gregor Ficko meri na lobije in politiko in neskončno pezo, ki jo ti izvajajo na direkcijo, ta pa v svoji mošnji vrti kar nekaj denarja.

Po ogledu televizijskega posnetka, na katerem se je neobičajno srdito zaletaval v novinarko in ji namigoval, da pozna priliv na njen bančni račun, pa smo v dilemi: je res mislil na pritiske lobijev ali morda bolj na arterijsko hipertenzijo? … in mirni Čufer V primerjavi z nekoliko nervoznim Fickom pa se s turnejo dobrih napovedi lahko pohvali minister Uroš Čufer. Medtem ko je bila premierka, z dobrim namenom, to je treba povedati, v družbi prvega vladnega letalca Romana Jakiča na Siciliji, je Čufer čez lužo "kuril" potencialne vlagatelje v naše vrednostne papirje.

Še ta mesec bi lahko Čufer z uspešno izdajo obveznic v državo pripeljal nov denar. Tisto, da bo treba enkrat to mogoče celo vrniti, raje pustimo ob strani, saj ni toliko pomembno. Ob vsem svežem cvenku, ki se nam obeta, se zato zdi res čisto nepotrebno, da bi rektor ljubljanske univerze Ivan Svetlik, ki za letos napoveduje, da bo njegova alma mater v 20-milijonski "buli", slabo spal.

Včasih na hmeljišču, danes na sodišču Da občutljive nosnice in izrazito razvit vohalni čut lahko še kako prav pridejo ne samo na hmeljišču, ampak tudi na sodišču, je dokazal nekdanji prvi državni pivovar Boško Šrot. Vprašan, ali razume obtožnico, ki mu očita zlorabo položaja, je Šrot na predobravnavnem naroku zavohal elemente srednjega veka, inkvizicije po domače, in to sodnici precej razburjen tudi lepo povedal.

Kako je ta pri sebi sprejela kompliment o načinu zasliševanja, ki ga je pred nekaj stoletji v Španiji uspešno razvil veliki radovednež de Torquemada, težko sklepamo, saj trzljajev na obrazu nismo opazili. Si je pa zato Šrot kljub očitnim zastraševalnim metodam sodišču drznil povedati, da obtožnice ne razume in krivde ne priznava.

Pivovarju vse čestitke za pogum in srečno v postopku, včasih so zaradi takšnih stvari padale glave!