Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

SP v nogometu

Ponedeljek,
15. 6. 2026,
10.48

Osveženo pred

3 tedne, 6 dni

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 0,23

Natisni članek

Natisni članek

telovadba telesna aktivnost otroci mladostniki šola športnovzgojni karton

Ponedeljek, 15. 6. 2026, 10.48

3 tedne, 6 dni

Telesna zmogljivost slovenskih otrok še vedno pod predkoronsko ravnjo

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 0,23
košarka, otroci | Podatki kažejo na skrb vzbujajoč velik delež nizko gibalno učinkovitih otrok. Pri fantih je ta delež 15 odstotkov večji kot pred epidemijo, pri dekletih pa kar 35 odstotkov. | Foto Shutterstock

Podatki kažejo na skrb vzbujajoč velik delež nizko gibalno učinkovitih otrok. Pri fantih je ta delež 15 odstotkov večji kot pred epidemijo, pri dekletih pa kar 35 odstotkov.

Foto: Shutterstock

Telesna zmogljivost slovenskih otrok in mladostnikov tudi šest let po začetku epidemije covida-19 še ni dosegla predkoronske ravni. Preliminarni podatki športnovzgojnega kartona 2026 kažejo, da se stanje pri dekletih izboljšuje, pri fantih pa se je okrevanje ustavilo, so danes sporočili z ljubljanske fakultete za šport.

Slovenski otroci in mladostniki se po močnem padcu telesne zmogljivosti v času epidemije covida-19 pobirajo počasneje, kot so pričakovali strokovnjaki. Preliminarna analiza rezultatov športnovzgojnega kartona 2026, ki temelji na podatkih več kot 191.240 otrok in mladostnikov iz 488 šol, kaže, da razvojni primanjkljaj, nastal v času zaprtja šol, omejenega gibanja in povečanega zaslonskega časa še ni odpravljen.

Skrb vzbujajoč velik delež nizko gibalno učinkovitih otrok

Vodja nacionalnega sistema športnovzgojni karton in član raziskovalne skupine SLOfit na Fakulteti za šport Univerze v Ljubljani Gregor Starc opozarja, da otroci posledic epidemije ne občutijo predvsem kot zdravstvene težave, temveč kot razvojni zaostanek. Po njegovih besedah je gibalna učinkovitost deklet še vedno šest odstotkov slabša kot v zadnjem šolskem letu pred epidemijo, gibalna učinkovitost fantov pa je štiri odstotke slabša.

Podatki kažejo tudi na skrb vzbujajoč velik delež nizko gibalno učinkovitih otrok. Pri fantih je ta delež 15 odstotkov večji kot pred epidemijo, pri dekletih pa kar 35 odstotkov. Hkrati je visoko gibalno učinkovitih deklet 12 odstotkov, fantov pa 11 odstotkov manj kot pred koronskim obdobjem. Posebej zgovoren je podatek, da je pri fantih nizko gibalno učinkovitih 24 odstotkov več kot visoko gibalno učinkovitih.

Pri fantih izrazito povečana debelost

Strokovnjake skrbi tudi naraščanje prekomerne prehranjenosti. Ta se je glede na lani ponovno povečala in presegla predkoronsko raven, najbolj izrazito pa se je povečala debelost pri fantih. Po lanski stagnaciji se je začel povečevati tudi indeks telesne mase.

Med najbolj izrazitimi odstopanji od predkoronskega obdobja sta hitrost živčno-mišičnega uravnavanja in gibljivost. Hitrost izmeničnih gibov je pri fantih nižja za 5,7 odstotka, pri dekletih pa za 6,3 odstotka, medtem ko je gibljivost pri fantih nižja za 6,1 odstotka, pri dekletih pa za 7,1 odstotka. Po oceni raziskovalcev sta ti sposobnosti tesno povezani ne le s telesnim, ampak tudi s kognitivnim in psihofizičnim razvojem otrok.

Telesna zmogljivost in učna uspešnost nista ločena svetova

Na ljubljanski fakulteti za šport opozarjajo, da telesna zmogljivost in učna uspešnost nista ločena svetova. Otroci, ki se manj gibljejo, pogosto izgubljajo tudi pozornost, vztrajnost, sposobnost samouravnavanja in pripravljenost na miselni napor. Zato vprašanje telesne zmogljivosti po njihovem mnenju ni zgolj športno, temveč tudi izobraževalno, zdravstveno in družbeno vprašanje.

Kljub skrb vzbujajočim trendom analiza prinaša tudi spodbudne ugotovitve. V srednjih šolah, vključenih v program zMIGAJ!, so dijaki po dveh letih izvajanja programa nadoknadili triodstotni zaostanek za vrstniki iz drugih šol. Program jim omogoča 330 ur dodatne strokovno vodene in brezplačne vadbe letno, kar po oceni raziskovalcev dokazuje, da lahko ustrezni in dostopni programi gibanja prinesejo merljive rezultate.

Starc ob tem poudarja, da težava ni v otrocih, temveč v pogojih, ki jim jih ustvarja družba. Če Slovenija ne bo resneje vlagala v gibalni razvoj otrok in mladostnikov, bo po njegovem mnenju še naprej odpravljala posledice tam, kjer bi morala odpravljati vzroke.

Ne spreglejte