Torek, 10. 2. 2026, 14.24
3 tedne, 2 dneva
Zakonca Vesno in Darija Južno boli dvig minimalne plače
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,53
Med najglasnejšimi kritiki dviga minimalne plače naj bi bila ena izmed najbogatejših Slovencev, zakonca Vesna in Dari Južna.
Zakonca, tajkuna Vesna in Dari Južna, ki z manjšinskim deležem ob pomoči hrvaških pokojninskih skladov in češko-slovaške finančne skupine J&T obvladujeta Petrol, kujeta visoke dobičke, hkrati pa se pritožujeta zaradi dviga minimalne plače, poroča Necenzurirano.
Po poročanju omenjenega portala je dvig minimalne plače, ki po novem znaša 1.482 evrov bruto oziroma tisoč evrov neto, v največji energetski družbi pri nas povzročil veliko nezadovoljstva. O tem so razpravljali tudi na izredni seji nadzornega sveta Petrola, ki ga vodi Vesna Južna, po seji pa so iz družbe sporočili, da se bodo njihovi stroški dela izrazito povečali, zato so sprejeli "dodatne ukrepe za racionalizacijo in optimizacijo poslovanja".
Večji del dobičkov v roke lastnikom Petrola
Čeprav v javnosti opozarjajo, da poslujejo na robu vzdržnosti, je Petrol v zadnjih letih beležil rekordne dobičke. V prvih devetih mesecih preteklega leta so ustvarili skoraj 136 milijonov evrov čistega dobička, kar je za desetino več kot v istem obdobju leta 2024, ki je bilo najboljše v zgodovini družbe. Leto 2024 so končali s 146 milijoni evrov čistega dobička, ta rezultat pa so lani najverjetneje še presegli (uradnih podatkov za leto 2025 še ni). Ob tem portal poroča, da so si večji del teh dobičkov izplačali lastniki Petrola, ki so v letih 2024 in 2025 skupaj prejeli več kot 170 milijonov evrov dividend, medtem ko dvig minimalne plače predstavlja le 2,6 odstotka tega zneska.
Da dvig minimalne plače Petrol potiska v nevzdržno situacijo, se najglasneje pritožuje eden najbogatejših Slovencev Dari Južna, čigar podjetja so skupaj s češko-slovaško finančno skupino J&T in hrvaškimi pokojninskimi skladi med največjimi zasebnimi lastniki Petrola. Poleg dviga minimalne plače jih motijo tudi regulirane cene pogonskih goriv, zaradi česar so po državi zaprli več bencinskih servisov, medtem ko jih dvigi minimalne plače na Hrvaškem ne motijo.
Kaj o posledicah dviga minimalne plače pravi analiza, ki jo je opravila Perspektiva FT:
Dvig minimalne plače običajno ne vpliva le na najslabše plačane zaposlene, ampak potegne navzgor tudi druge nizke plače, saj delodajalci želijo ohraniti razmerja v plačni lestvici in preprečiti nezadovoljstvo zaposlenih. V Sloveniji minimalna plača v zadnjih letih raste hitreje od povprečne, kar zmanjšuje razlike med spodnjim in srednjim delom plačne porazdelitve ter ustvarja pritisk na kolektivne in interne plačne politike. Višji stroški dela se lahko delno prelijejo tudi v višje cene blaga in storitev, s čimer se povečujejo splošni stroški poslovanja.
Predlagani dvig minimalne plače v letu 2026 bi po ocenah pomenil znaten neposreden strošek za delodajalce in dodatne proračunske prilive države, hkrati pa bi sprožil širše prilagajanje plač tudi pri zaposlenih nad minimalno ravnjo.
Avtorji analize ocenjujejo, da dolgoročno administrativni dvigi plač brez rasti produktivnosti lahko slabijo konkurenčnost izvozne ekonomije, zato poudarjajo pomen produktivnosti, izobraževanja, davčne politike in socialnega dialoga kot trajnejše poti do višjih plač.
