Sreda, 20. 5. 2026, 16.07
2 tedna, 6 dni
Svoboda umaknila zahtevo za izredno sejo, na kateri bi ustanovili preiskovalni komisiji
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,96
Svoboda je umaknila zahtevo za izredno sejo DZ, na kateri bi obravnavali njihovi zahtevi za odreditev parlamentarnih preiskav o tujem vmešavanju v volitve v DZ in sumih obvodnega oz. nezakonitega financiranja političnih strank. Predlagajo tudi možno združitev preiskave o tujem vmešavanju v volitve s tisto o obveščanju v zadevi Black Cube.
Poslanski skupini SDS ter NSi, SLS in Fokus sta namreč v DZ po skrajšanem postopku vložili predlog novele zakona o parlamentarni preiskavi, ki ga bo DZ obravnaval že na torkovi izredni seji.
V Svobodi glede na to, da sta novelo zakona predlagali dve poslanski skupini prihodnje koalicije, predpostavljajo, da bo ta v DZ tudi sprejeta.
Dve komisiji s podobno vsebino
Če bi torej že na torkovi seji ustanovili tudi omenjeni dve preiskovalni komisiji na zahtevo Svobode, ko predlog novele zakona še ne bi bil sprejet, bi to pomenilo, da bi imeli v tem mandatu dve preiskovalni komisiji DZ ustanovljeni po aktualnem zakonu, dve, ki ju predlagajo poslanske skupine prihodnje koalicije, pa po novem zakonu, je na seji kolegija razloge za umik zahteve pojasnil namestnik vodje poslanske skupine Svoboda Lenart Žavbi.
Prav tako bi bili po njegovih besedah po dveh različnih zakonih ustanovljeni dve parlamentarni komisiji s podobno vsebino. Nanašata se na povezana dogodka, to je tuje vmešavanje v letošnje parlamentarne volitve in obveščanje v zadevi Black Cube. Prvo torej zahtevajo poslanci Svobode, pod drugo zahtevo pa je prvopodpisani predsednik Resni.ce in DZ Zoran Stevanović.
"Razumite to, spoštovani predsednik, kot poskus ali povabilo, da poskusimo to preiskovalno komisijo, ki smo jo vložili mi (...), in tisto, ki ste jo vložili vi, na neki način združiti oziroma da vidimo, kje se lahko združi," je dejal Žavbi.
Žavbi je ob tem spomnil na primer iz leta 2012, ko je državni svet vložil zahtevo za odreditev parlamentarne preiskave za ugotavljanje politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij zaradi suma vpletenosti v dodeljevanje slabih posojil bank v pretežno državni lasti. Januarja 2013 pa so zahtevo za odreditev parlamentarne preiskave o ugotavljanju zlorab v slovenskem bančnem sistemu vložili poslanci takrat koalicijskih SDS, NSi, Državljanske liste, DeSUS in SLS.
Ker dve preiskavi o isti zadevi v DZ ne moreta potekati hkrati, so se poslanci takratne koalicije in državni svet dogovorili, da državni svet odstopi od svoje zahteve. DZ pa je z njihovim predlogom nato razširil in dopolnil svojo parlamentarno preiskavo.
Stevanović je dejal, da ceni "konstruktivnost in sposobnost dialoga". "Počakajmo, kaj bodo o tej zadevi rekli v zakonodajno-pravni službi DZ. Nimam problema s tem, prepričan sem, da tudi vodja poslanske skupine Resni.ca nima težav s tem, da se potem tudi pogovorimo o tej zadevi," je dejal.
