nesreča
Sreda, 2. 9. 2026, 7.42
3 dni, 8 ur
Strokovnjak o nesreči: Varnostna razdalja pri 150 kilometrih na uro je bila premajhna
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,92
Pirc Musarjeva si je v nesreči zlomila ključnico. Kasneje je sama priznala, da ni bila pripeta z varnostnim pasom. V policijskem zapisniku je bilo sicer zabeleženo, da je bila.
"S posnetka je mogoče grobo oceniti, da je vozilo spremstva vozilo nekje 150 kilometrov na uro, varnostno razdaljo med prvim vozilom v spremstvu in kombiju pa sem ocenil na nekje med 30 in 35 metrov, kar je pri tej hitrosti nekoliko premalo," je posnetek nesreče v predoru Kastelec, v kateri so bile konec julija udeležene predsednica republike Nataša Pirc Musar in dve njeni prijateljici, v oddaji 24ur zvečer komentiral dekan fakultete za pomorstvo in promet Peter Vidmar. Opozoril je tudi, da je s posnetka videti, da je bila prižgana varnostna signalizacija, zato so vozila začela zavirati. Z Darsa so nam pojasnili, da je šlo za tehnično napako.
Posnetek nesreče, ki se je 31. julija letos zgodila na primorski avtocesti v predoru Kastelec, sta objavili Televizija Slovenija in POP TV. Z njega je mogoče videti, da je predsedniški konvoj treh vozil skozi predor vozil z modrimi lučmi po levem pasu mimo kolone drugih vozil. Pred njimi sta bili na levem pasu dve civilni vozili, prvo je najprej zavrlo, drugemu se je uspelo premakniti na desni pas, prvo pa je obstalo na sredini ceste. Službenemu osebnemu vozilu na čelu predsedničinega konvoja je uspelo obvoziti vozilo po levi, a se je pri tem skoraj ustavilo, vanj pa je nato trčil kombi, v katerem so bile predsednica in njeni dve prijateljici. Kombi je nato odbilo v levo stran predora.
"Razlika med vozilom v spremstvu in vozilom v predoru je lahko bila med 80 in 100 kilometrov na uro"
Dekan fakultete za pomorstvo in promet Peter Vidmar je med gostovanjem v oddaji 24ur zvečer ocenil, da je prvo vozilo predsedničinega konvoja skozi predor peljalo okoli 150 kilometrov na uro, kombi s predsednico pa za njim z varnostno razdaljo od 30 do 35 metrov, kar je pri tej hitrosti po njegovi oceni nekoliko premalo.
Opozoril je, da ima lahko voznik, ki je usposobljen za takšno dinamično vožnjo, reakcijski čas 0,5 sekunde, medtem ko ima povprečen človek nekje od 0,8 do ene sekunde: "Ne gre za veliko razliko. Pri tako veliki hitrosti v krajšem času vozila fizično ni mogoče ustaviti oziroma zmanjšati na hitrost vozila, ki je bilo pred njim. Ocenil sem, da je to vozilo nekje 60 kilometrov na uro. Razlika med vozilom v spremstvu in vozilom pred njim je lahko bila nekje med 80 in 100 kilometrov na uro."
S posnetka je razvidno tudi, da se je pred nesrečo v predoru prižgala varnostna signalizacija, zato so vozila začela zavirati. "Mislim, da imajo luči v predoru sistem – to bi bilo treba preveriti –, da ko zaznajo vozilo, ki prihaja z veliko hitrostjo, se ta sistem vključi samodejno in opozori na nevarnost voznika velike hitrosti," je dejal.
Med pogovorom je dejal še, da je vsaka nesreča tragičen dogodek, ki ostane v spominu in je vsem, ki so bili udeleženi, v psihološko breme. "V tem konkretnem primeru je šlo za splet okoliščin velike razlike v hitrosti med vozili, ki so upoštevale signalizacijo predora, vozila v spremstvu pa so vozila s povečano hitrostjo, s katero (iz varnostnih razlogov) lahko vozijo. V tistem trenutku je bil položaj takšen, da je bila ta nesreča neizbežna," je dodal Vidmar.
"Če bi bili vsi pripeti, poškodbe ne bi bile posebej velike"
Strokovnjaka, ki je komentiral posnetek nadzornih kamer, so gostili tudi na Televiziji Slovenija. Andrej Brglez, tudi sam nekdanji voznik varovanih oseb, je izpostavil, da vozniki varovanih oseb smejo voziti hitreje in z manjšo varnostno razdaljo kot preostali, za kar so posebej izurjeni. "S teh posnetkov bi kar z visoko verjetnostjo trdil, da poškodbe potnikov v nobenem avtomobilu ne bi bile posebej velike, če bi bili vsi pripeti," je še dejal Brglez.
