Ponedeljek, 13. 4. 2026, 12.18
4 tedne, 1 dan
Strohnela je: konec legendarne zmajarske rampe na Šmarni gori
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,39
Na Šmarni gori se po skoraj pol stoletja končuje poglavje, ki je zaznamovalo generacije zmajarjev, fotografov in obiskovalcev priljubljene ljubljanske izletniške točke. Lesena rampa, zgrajena leta 1976, je strohnela in je ni več.
"Strohnela je. Ta beseda, ena sama, me je danes obnemelo prikovala na trdna tla," je na Facebooku zapisala Betka Šuhel Mikolič, ki je ob tem čustveno povzela konec ene najbolj prepoznavnih zgodb Šmarne gore.
Lesena vzletna rampa je bila priljubljena razgledna točka.
Lesena vzletna rampa, ki so jo na Šmarni gori postavili leta 1976, je bila več desetletij več kot zgolj konstrukcija za zmajarje. "Zibelke zmajarjev, ki so jo na Šmarni gori zgradili leta 1976, ni več. Strohnela je. Brez poslovilca," je zapisala Šuhel Mikolič.
Rampa, ki so ji domačini in športniki pogosto rekli kar neskončno privlačna, je po njenih besedah v nebo ponesla številne zmajarje, hkrati pa je Šmarno goro postavila na zemljevid širše športne in turistične prepoznavnosti. Kot poudarja avtorica zapisa, rampa ni bila le športni objekt. Bila je prostor zgodb in doživetij.
Zakaj je vzletanje z vrha zamrlo
O koncu uporabe rampe je spregovoril tudi dolgoletni oskrbnik gostilne Ledinek na Šmarni gori Miha Ledinek, ki je pojasnil, da so zmajarji sčasoma prenehali vzletati z vrha.
Do spremembe naj bi prišlo po incidentu pred več kot 15 leti, ko je v zračnem prostoru med Ljubljano in Frankfurtom prišlo do bližnjega srečanja letala in zmajarja. Po tem dogodku naj bi kontrola letenja prepovedala vzlete z vrha Šmarne gore.
Poleg varnostnih razlogov pa so zmajarji postopoma prešli tudi na drugačne oblike letenja. Kot dodaja legendarni Ledinek, so se mnogi usmerili v motorno letenje in jadralno padalstvo, saj je bil dostop do vrha s težko opremo zahteven, do Šmarne gore namreč ne vodi cesta.
Šmarna gora kot prizorišče enega večjih dogodkov
"Bila je izziv fotografom, zatočišče zaljubljenim, navdih poetom, nenazadnje tudi simbol projekta Od vzhoda do vzhoda," je sicer še zapisala Betka Šuhel Mikolič.
Šuhel Mikolič je namreč tudi vodja projekta Od vzhoda do vzhoda. Gre za množični rekreativno-družabni dogodek, pri katerem se ljudje na poletni solsticij zberejo na hribih, najbolj znana srečanja so bila ravno na Šmarni gori, in 24 ur, od enega sončnega vzhoda do drugega, z gibanjem, druženjem in simbolnim začetkom dneva spodbujajo zdrav življenjski slog in notranjo motivacijo.
