Stranki SDS podpora raste, SD pada

Socialni demokrati (SD) so z 20,7 odstotka še naprej prva stranka v državi, je pokazala raziskava javnega mnenja, ki jo je za naš medij izvedla agencija Episcenter. Stranki je podpora glede na prejšnji mesec (21,5 odstotka) sicer malenkost padla.

Drugouvrščena Slovenska demokratska stranka (SDS) glede na pretekli mesec opaža rasti podpore za 0,7 odstotne točke. V primeru volitev bi zanjo glasovalo 20,5 odstotka vprašanih.

"SD plačuje ceno za svoje delovanje v vladi" Analitik Matej Makarovič glede gibanja prvih dveh strank na lestvici pravi, da so omenjeni trend pokazale tudi druge ankete.

"Domnevam, da SD vendarle plačuje ceno za svoje delovanje v vladi, čeprav se po drugi strani skuša od vlade prek svojega predsednika tudi deloma distancirati. SDS lahko kot glavna opozicijska stranka v trenutnem položaju pridobiva podporo že samo s tem, da ne dela večjih napak," pravi.

Na tretjem mestu je Nova Slovenija (NSi) s 7,2 odstotka glasov volivcev, sledi ji Demokratična stranka upokojencev (DeSUS), ki bi jo na volitvah izbralo 6,9 odstotka vprašanih.

Kakšno prihodnost ima PS brez Jankovića Enega večjih padcev v primerjavi s preteklim mesecem sta doživeli Pozitivna Slovenija (PS), ki bi jo na volilnem lističu obkrožilo 3,1 odstotne točke manj vprašanih kot novembra, in Slovenska ljudska stranka (SLS), ki ji je podpora 5,6 odstotka v preteklem mesecu padla na 3,6 odstotka vprašanih. Že tretji mesec zapored pa je podpora zrasla Državljanski listi (DL) – tokrat bi zanjo glasovalo 4,7 odstotka vprašanih.

"PS si brez Zorana Jankovića težko obeta kakšno posebej svetlo prihodnost, čeprav ji tudi z njim najbrž ne bi bila zagotovljena – to upadanje je pričakovano in se bo najbrž nadaljevalo," izide komentira Makarovič.

Glede na tokratno merjenje javnega mnenja bi se tako imenovane vstajniške stranke uvrstile na rep Episcentrove lestvice. Za Solidarnost bi se na volitvah odločilo 2,7 odstotka vprašanih, enak odstotek vprašanih bi na volitvah obkrožilo Iniciativo za demokratični socializem (IDS).

Za Demokratično stranko dela (DSD) bi se odločilo 1,1 odstotka vprašanih. Stranko TRS bi izbralo 1,3 odstotka vprašanih.

"Javnost pričakuje nekakšno povezovanje vstajniških strank" Analitik Darko Štrajn pravi, da je pri tako imenovanih vstajniških strankah pomembno, kako se bodo obnašale na volitvah. Po njegovem mnenju javnost pričakuje nekakšno povezovanje omenjenih političnih strank. "Za zdaj je še negotovo, kako bo s temi političnimi strankami. Menim, da neki potencial vseeno imajo," pravi.

Makarovič glede vstajniških strank pravi, da je mobilizacija proti nekomu ali nečemu v trenutnih razmerah bistveno lažja kot pa mobilizacija v podporo nekemu gibanju ali stranki. "Osebno sicer vidim realno možnost, da katera od vstajniških strank dejansko vstopi v parlament, vendar pa bo obsojena na razmeroma obrobno vlogo," pravi.

Štrajn tudi meni, da gre pri spremembi števila ljudi, ki bi se volitev udeležili, v večji meri za nekakšna sezonska nihanja. "Občasno pa v javnem mnenju vseeno obvlada občutek, da je treba oditi na volitve. Prav tako je mogoče, da gre za neke vrste odziv na zadnje nespretnosti v delovanju aktualne vlade," dodaja.

Makarovič je mnenja, da porast števila tistih, ki bi se volitev udeležili, verjetno izhaja iz spoznanja, da so volitve vendarle edini način, na katerega lahko običajni državljani vplivajo na politično dogajanje.