Sobota, 6. 6. 2026, 4.00
1 mesec, 1 teden
Stoletnica waldorfskih vrtcev
Sto let waldorfskih vrtcev, kjer otroci odraščajo brez hitenja
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,44
Vzgojiteljica Sandra Tominšek, ki v ljubljanskem waldorfskem vrtcu deluje že 12 let, poudarja, kako pomembno je otrokom omogočiti čas za igro in posnemanje tega, kar počnejo odrasli.
Pred natanko sto leti je ob ideji, da je otroštvo dragocen čas, ki ga ne smemo prehitevati, v nemškem Stuttgartu svoja vrata odprl prvi waldorfski vrtec na svetu. Okrogli jubilej bodo obeležili tudi v Sloveniji, kjer so se ideje o spoštovanju otroštva in videnju otroka kot celostnega bitja začele vzpostavljati pred več kot 30 leti. V Ljubljani ob tej priložnosti pripravljajo bogat program predavanj in delavnic, ki ga bo obogatila posebna gostja iz Avstralije. O tem, kako se waldorfski vrtec razlikuje od klasičnega, kakšna je vloga vzgojitelja ter zakaj imajo v waldorfskem vrtcu posebno mesto zgodbe in pravljice, smo se ob jubileju pogovarjali z vzgojiteljico Sandro Tominšek.
Waldorfsko pedagogiko, ki otroka razume kot celostno bitje – telo, dušo in duha – je leta 1919 oblikoval filozof, pesnik, pisatelj, predavatelj in utemeljitelj antropozofije Rudolf Steiner. Nekaj let kasneje so na podlagi njegovih idej nastali prvi waldorfski vrtci. Danes po vsem svetu deluje na tisoče vrtcev, ki še vedno negujejo isto bistvo – spoštovanje otroštva.
"Za vse, kar počnemo, si vzamemo čas"
Ne glede na to, kakšno je vreme, vsak dan čas preživljajo tudi zunaj.
Waldorfska pedagogika temelji na prepričanju, da je otroštvo dragocen čas, ki ga ne smemo prehitevati. Še posebej pomembnih je prvih sedem let otrokovega življenja, saj se v tem času otrok najgloblje povezuje s svetom. Takrat se uči predvsem preko posnemanja. Vzgojiteljica Sandra Tominšek, ki v ljubljanskem waldorfskem vrtcu deluje že 12 let, poudarja, kako pomembno je otrokom omogočiti čas za igro in posnemanje tega, kar počnejo odrasli. "Pomembno je, da otroci v povsem običajnem tempu in brez hitenja živijo vsakdanje življenje. Da se lahko ob prihodu v vrtec v miru slečejo, da se jim nikamor ne mudi, da se v miru zaigrajo in nam lahko, če želijo, pomagajo pri pripravi zajtrka. Za vse, kar počnemo, si vzamemo čas."
Ko otrokom omogočimo, da stvari počnejo v svojem ritmu, se po njenih besedah zdravo razvijajo in krepijo svoje telesne čute. "Celoten razvoj poteka v mirnem okolju. Ob tem skrbimo drug za drugega in krepimo odnose. Otrokom pustimo, da preprosto so in živijo povsem vsakdanje življenje, ob skrbi zase, za druge in za okolje," še dodaja.
Prvih sedem let otrokovega življenja je po besedah vzgojiteljice ključno tudi za razvoj fizičnega telesa: "Notranji organi do sedmega leta dobijo svojo obliko, ki jo ohranijo vse življenje. Kar do sedmega leta ni zgrajeno tako, kot bi moralo biti, se lahko v starejšem obdobju pokaže kot neka bolezen. To potrjuje tudi zdravniška stroka."
Dan ima svoj ritem
Ena ključnih razlik med waldorfskim in klasičnim vrtcem je ta, da ima dan v waldorfskem vrtcu svoj ritem, ki je vezan tudi na letni čas. "Vse, kar počnemo, ima svoj smisel in ozadje. Sredi zime ne bomo delali nečesa poletnega in obratno. Tudi praznike obeležujemo z dejavnostmi, ki so z njimi povezane," pojasnjuje Tominšek.
Poleg ritma in tega, da dejavnosti sledijo letnim časom, je bistveno tudi, da otrok posnema odraslega. "Zelo pomembno nam je, da je odrasla oseba oziroma vzgojitelj vzor otrokom. Pomembno je, da ne moraliziramo, kakšni morajo otroci biti, če tudi sami nismo takšni. Odrasla oseba mora biti vredna posnemanja. Da vse, kar počne, dela z neko ljubečo pozornostjo, ne hiti, ne razmetava, ni živčna in tudi če se kaj zgodi, odreagira mirno."
Vse igrače so preproste in izdelane iz naravnih materialov.
Kako je videti dan v waldorfskem vrtcu?
Dan se začne med 7. in 9. uro s prihodom otrok. Ti se najprej prosto igrajo ali po želji pomagajo vzgojitelju pri pripravi dejavnosti. Okoli 8. ure začnejo pripravljati zajtrk, pri čemer lahko otroci pomagajo ali pa se igrajo. Ko je zajtrk pripravljen, se zberejo v jutranjem krogu, zapojejo pesem ali izštevanko in preverijo prisotnost. Sledi zajtrk, pred katerim zapojejo zahvalno pesem.
Otroci v waldorfskem vrtcu lahko pomagajo pri pripravi obrokov.
Po zajtrku otroci pomagajo pri pospravljanju, nato sledita rajanje in umetniška dejavnost, ki se spreminja glede na dan v tednu: risanje, oblikovanje voska, sprehod v gozdu, evritmija ali slikanje mokro na mokro. Po tem gredo vedno ven, ne glede na vreme.
Po dobri uri zunaj sledi kosilo, kjer otroci ponovno pomagajo pri pripravi. Nekateri pomagajo pri urejanju miz in razdelitvi pribora, drugi v tem času pospravijo garderobo in pomagajo najmlajšim. Pred kosilom znova zapojejo zahvalno pesem, vedno pa imajo še kakšno prstno igrico.
Po kosilu znova vse pospravijo, nato pa sledi počitek, pred katerim preberejo pravljico. Ta je vedno vezana na letni čas ali določen praznik. Večinoma berejo ljudske pravljice, včasih pa tudi kakšno terapevtsko. Po pravljici približno uro in pol počivajo, potem pa imajo malico. Tisti, ki prej pojejo, mogoče še kaj narišejo, potem pa gredo vsi skupaj na vrt, kjer jih prevzamejo starši, in tako se njihov dan v vrtcu zaključi.
Katere dejavnosti imajo otroci najraje, se spreminja iz generacije v generacijo, po opažanjih vzgojiteljice pa zelo radi oblikujejo čebelji vosek, rišejo, slikajo in pripravljajo kruh. "Ko vidim, kako srečni so ob preprostih opravilih, kot je gnetenje testa, je res lepo," nam pove Tominšek.
Vedno uporabljajo le osnove barve, ki jih med seboj mešajo in preizkušajo različne kombinacije. Pri ustvarjanju otroci ne dobijo natančnih navodil, temveč jih spodbujajo, naj sledijo sebi in poslušajo svoje srce. Prek prostega ustvarjanja namreč otrok raziskuje svet, razvija svojo domišljijo in gradi ustvarjalno mišljenje, ki je temelj vsega nadaljnjega učenja.
Posebna gostja iz Avstralije
Na Waldorfski šoli Ljubljana, del katere je devet vrtcev, bodo stoletnico obeležili s predavanji in delavnicami v njihovih prostorih, še prej pa na Ljubljanskem gradu pripravljajo svečano odprtje.
Praznovanje jubileja bo s svojim znanjem obogatila posebna gostja iz Avstralije Susan Perrow. Je pisateljica, pripovedovalka zgodb in predavateljica na različnih izobraževanjih za vzgojitelje, učitelje in starše, poseben poudarek pa vidi v zdravilni moči pripovedovanja terapevtskih zgodb. Prav te bodo v ospredju praznovanja. "Živimo v času številnih izzivov – od vojn do vedenjskih težav otrok in vpliva tehnologije. Zato se nam je zdelo smiselno, da jo povabimo. Z njo smo že sodelovali in jo poznamo," je pojasnila Tominšek.
Terapevtske pravljice, ki otrokom pomagajo pri določenih stiskah, po njenih besedah otrok ne nagovarjajo z neposredno razlago, ampak skozi slike in podobe. Običajno gre za živalske podobe ali pravljična bitja. Na ta način otroci lažje sprejmejo in predelajo svoja čustva ter ugotovijo, da za vsako spremembo ali izziv obstaja tudi rešitev.
Otroci se preko proste igre in sodelovanja drug z drugim naučijo, kje so njihove meje in kje meje nekoga drugega.
"S tem, kar delamo, jim nudimo res vse"
S predavanji Susan Perrow želijo staršem in obiskovalcem približati pomen pripovedovanja zgodb kot orodja, ki ga lahko uporabljajo na vsakem koraku. "Pri otroku, mladostniku ali odrasli osebi. Ena zgodba lahko spremeni marsikaj. Ko pride kakšen izziv, lahko pomagaš sočloveku. S tem bi moral biti opremljen vsak odrasel in starš. To povem tudi kot mama. Povsem drugače je, če otroku nekaj razložim racionalno, kot pa, če to storim prek zgodbe. Delavnice in predavanja Susan Perrow so v bistvu neko orodje, kako in od kje črpati ideje," razloži vzgojiteljica.
Po njenem mnenju je waldorfska pedagogika večna, saj se preko proste igre in sodelovanja otrok nauči, kje je njegova meja in meja nekoga drugega. Nauči se poskrbeti zase in za svoje stvari, hkrati pa se ga pripravi na vse izzive, ki prihajajo. In to zato, ker se otroku pusti čas. "Sprašujemo se, kaj prihaja, kaj bodo ti otroci potrebovali in kaj jim lahko nudimo. Ampak vedno znova ugotavljamo, da jim s tem, kar delamo, pravzaprav nudimo res vse. Varujemo sveti čas njihovega otroštva," zaključi Tominšek.
Stoletnica waldorfskih vrtcev tako ni le obletnica, temveč tudi opomnik, da otrok ne potrebuje le razlag, informacij in pritiskov, da mora biti že od zgodnjih let zelo uspešen ali celo najboljši. Pomembno mu je pustiti tudi čas za igro in razvijanje domišljije, gibanje, ustvarjanje, tišino in prostor za razumevanje sveta na svoj način.
Waldorfska pedagogika temelji na prepričanju, da je otroštvo dragocen čas, ki ga ne smemo prehitevati.
