Sreda, 20. 5. 2026, 18.26
2 tedna, 5 dni
Domnevne poskuse podkupovanja poslancev Resni.ce bo preiskoval NPU
Predsednik DZ Zoran Stevanović tudi danes ni želel povedati, od kod naj bi prihajali poskusi vplivanja, niti ne, za katera državna podjetja naj bi šlo, saj naj ne bi želel vplivati na postopke pri organih pregona, za katere vendarle pričakuje, da se bodo sprožili.
Domnevne poskuse podkupovanja poslancev Resni.ce bo preiskoval Nacionalni preiskovalni urad (NPU), so sporočili z Generalne policijske uprave. Policija na podlagi javnih objav ugotavlja obstoj morebitnih razlogov za sum storitve kaznivih dejanj, zavarovali so dokaze in navezali stik z osebami, ki bi lahko podale koristne informacije, so navedli.
Vodja poslancev Resni.ce Katja Kokot je v torek na predsednika DZ Zorana Stevanovića naslovila pobudo za zaščito integritete poslancev. V njej je navedla, da so se zgodili poskusi nedovoljenega vplivanja na strankine poslance Nedeljka Todorovića, Aleksandra Štoreka in Borisa Mijiča. Ponujene naj bi jim bile premoženjske koristi, zneski v sedemmestnih številkah, v povezavi z njihovim odločanjem in parlamentarnim delovanjem. Kdo naj bi nanje poskušal vplivati – šlo naj bi tudi za nekatera državna podjetja – ni razkrila, ponudbe pa naj bi po navedbah iz stranke prihajale z levega političnega pola.
Na Generalni policijski upravi so za STA potrdili, da policija na podlagi medijskih objav, objav na družbenih omrežjih oziroma drugih informacij preverja dejstva in okoliščine v smeri ugotavljanja obstoja morebitnih razlogov za sum storitve kaznivih dejanj, katerih storilci se preganjajo po uradni dolžnosti.
V okviru tega so zavarovali posamezne dokaze, ki bi lahko služili v nadaljnjem postopku in izvedli aktivnosti za preveritev dejstev in okoliščin, "tudi v smeri stika z osebami, ki bi lahko podale koristne informacije", so zapisali.
Policija je preverjanje zadeve začela takoj, ko je bilo zaznanih dovolj podatkov, ki so nakazovali na sum storitve morebitnih kaznivih dejanj. Ker postopek še poteka, pa podrobnosti o tem ne morejo pojasnjevati, so dodali.
Poslanci dolžni sume kaznivih dejanj prijaviti organom pregona
Policija in Komisija za preprečevanje korupcije (KPK), pa tudi nekateri pravni strokovnjaki so v odzivih za medije opozorili, da so poslanci dolžni sume kaznivih dejanj prijaviti organom pregona. Stevanović sicer meni, da so svoje opravili, ko so "elemente določenih kaznivih dejanj podkupovanja" naznanili javno in "če kdo, je zatajila policija oziroma drugi organi pregona". "Mi se že deset dni ali pa še več pogovarjamo o teh zadevah in še nihče teh zadev ne preiskuje," je bil kritičen. Vprašal se je, ali bi policija enako ravnala v primeru ropa ali umora, kjer mora sicer ukrepati po uradni dolžnosti.
Dodal pa je, da je sam "danes prvič dobil v pisni obliki, s podpisanimi izjavami poslancev", navedbe o tem, kaj se je zares dogajalo. "Zadevo sem pregledal in videl, da jaz ne smem biti organ pregona, da ne smem raziskovati kaznivih dejanj, zato sem zadevo zapakiral v kuverto in jo danes preposlal na Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani," je pojasnil. Po njegovi oceni pa je "beseda poslanca nekaj oprijemljivega".
Naznanitve sume kaznivega dejanja med pregledano in evidentirano odhodno pošto na Okrožnem državnem tožilstvu v Ljubljani niso prejeli, so na tožilstvu zapisali za STA. Ob tem so pripomnili, da je sicer za obravnavo korupcijskih kaznivih dejanj prvenstveno pristojno Specializirano državno tožilstvo.
Stevanović pričakuje sprožitev postopkov
Tudi danes ni želel povedati, od kod naj bi prihajali poskusi vplivanja, niti ne, za katera državna podjetja naj bi šlo, saj naj ne bi želel vplivati na postopke pri organih pregona, za katere vendarle pričakuje, da se bodo sprožili.
Po njegovih besedah pa je "povsem jasno, katere politične stranke v tem trenutku lobirajo, da bi preprečile sestavo naslednje vlade, da bi se rade zadržale na oblasti in ohranile svoje dosedanje posle". Na vprašanje, ali je šlo za vse stranke odhajajoče koalicije, je dejal, da ne. Dodal pa je, da je "verjetno jasno, kdo je obvladoval največ ministrskih položajev, s tem največ javnih razpisov, s tem tudi največ poslov, ki so se odvijali v ozadju, in na podlagi tega lahko sklepate, katere stranke so imele največji interes, da ohranijo trenutni položaj".
Stevanović je v današnji izjavi dejal še, da so se v Resni.ci zavezali, da bodo javno govorili o lobističnih pritiskih na poslance. Po njegovih besedah "se obnašamo, kot da je to postalo nekaj popolnoma sprejemljivega, kot da se že 30 let poslance podkupuje, zdaj, ko se pojavi neka nova politika v parlamentu, smo pa vsi začudeni, zakaj nekdo o tem sploh javno govori, in še tega bi moralo biti sram."
"Jaz bi pričakoval vsaj javno podporo medijev, organov pregona, neposredno tudi vse pravne stroke, da se take stvari začnejo enkrat javno naznanjati in da se o tem pogovarjamo," je dejal.
Podpira ustanovitev Skoka
Tako je izrazil tudi podporo posebni enoti za pregon korupcije Skok oziroma novemu organu preprečevanja in odkrivanja korupcije, "ki bo opravil s to prakso, ki vlada zadnjih 30 let in pred katero si vsi mi skupaj zatiskamo oči".
Po Stevanovićevih besedah so "ljudje očitno izgubili zaupanje v organe pregona, v policijo, in se bojijo sploh naznanjati karkoli".
Še bolj oster pa je bil znova prvak SDS in najverjetnejši predsednik prihodnje vlade Janez Janša. Ob pozivih k prijavi kaznivih dejanj se je na družbenem omrežju X vprašal, katerim neodvisnim organom bi to sploh lahko prijavili, saj po njegovih navedbah policijo in tožilstvo obvladujeta ljubljanski župan Zoran Janković in premier v odhodu Robert Golob.
Janez Janša