Stane Zore je prevzel vodenje ljubljanske nadškofije (foto in video)

S polaganjem rok je na slovesnosti Zoreta v nadškofa kot glavni posvečevalec posvetil apostolski nuncij v Sloveniji Juliusz Janusz, nato pa so nanj roke položili še vsi preostali navzoči škofje iz Slovenije in tujine, med njimi tudi kardinal Franc Rode. Še pred tem so prebrali papeško listino o Zoretovem imenovanju in prisluhnili Januszovi pridigi, v kateri je spregovoril o vlogi in pomenu škofa.

V listini o imenovanju je papež Frančišek spomnil, da je moral novega nadškofa imenovati zaradi odpovedi službi "častitljivega brata Antona Stresa", pri iskanju njegovega naslednika pa so "zaupljivo pomislili", da je Zore "obdarjen z ustreznimi vrlinami in darovi ter izkušen v upravljanju", da bi lahko prevzel to službo.

Nuncij Janusz: Škofove naloge so, da posvečuje, uči in vodi Nuncij Janusz je v svoji pridigi poudaril, da od novega škofa pričakujejo veliko in da se mora vsak katoliški škof zavedati, da je naslednik apostolov, pri čemer so njegove naloge, da posvečuje, uči in vodi. Navedel je tudi besede papeža Frančiška, da morajo biti škofje dobri pridigarji, ljudje molitve in pastirji, ki so blizu ljudem.

Prvič v 550 letih škofijo prevzema frančiškan Spomnil je, da prvič v 550 letih zgodovine ljubljanske škofije slednjo prevzema frančiškan, in izpostavil, da je škofija tudi sicer prepojena z navzočnostjo in pastoralno aktivnostjo frančiškanov. Različne poti, ki jih je mogoče izbrati na kratki poti od frančiškanov ob ljubljanskem Tromostovju, kjer je Zore deloval pred tem, in do sedeža ljubljanske nadškofije, pa je nuncij uporabil za ponazoritev svoje želje, kako naj bi potekalo Zoretovo delo. "Na poti od Prešernovega trga do stolnice lahko izberete enega od treh mostov, ki se stekajo in se povežejo na drugi strani brega. Morda je občasno v škofiji tako, da škofijski duhovniki izberejo en most, redovniki in redovnice drugega in verniki tretjega. Moje in naše želje so, da bi ta različnost poti, ki je upravičena, vodila do stolnice, do škofa kot porok edinosti, da bi skupaj šli pod njegovim vodstvom Kristusu naproti," je dejal.

Pred posvečenjem je Zore izpovedal vero in pripravljenost skrbeti za oznanjevanje neokrnjenega nauka, ob posvečenju pa je prejel tudi zunanja znamenja škofovske službe - škofovski prstan, škofovsko pokrivalo (mitro) in pastirsko palico. Po končanem obredu posvečenja je Zore sedel na nadškofovski sedež in tako tudi uradno prevzel škofijo v posest.

Škofovsko geslo: Veselite se v Gospodu Za svoje škofovsko geslo si je Zore izbral svetopisemske besede Veselite se v gospodu. V grbu, ki si ga je izbral, pa so zlata zvezda, lipova vejica in simbol frančiškanov. Zvezda predstavlja Marijo, vejica z lipovimi listi njegovo domačijo v Znojilah, frančiškanski simbol pa redovniško vejo, iz katere prihaja. V grbu so bela, modra in rdeča barva, ki napeljujejo tudi na slovenske narodne barve.

Na slovesnosti številni cerkveni dostojanstveniki in najvišji predstavniki države Poleg cerkvenih dostojanstvenikov ter številnih duhovnikov in vernikov, ki so napolnili ljubljansko stolnico, so se slovesnosti udeležili tudi najvišji predstavniki države, predsednik republike Borut Pahor, predsednik DZ Milan Brglez, predsednik vlade Miro Cerar in predsednik državnega sveta Mitja Bervar.

Prav tako so na slovesnost prišli predsednik vrhovnega in ustavnega sodišča Branko Masleša in Miroslav Mozetič, ljubljanski župan Zoran Janković, ameriški veleposlanik Joseph Mussomeli, predstavniki političnih strank in nekateri evropski poslanci iz Slovenije. Slovesnosti so se udeležili tudi drugi predstavniki družbenega življenja in drugih verskih skupnosti v Sloveniji.

Še pred slovesnostjo v stolnici pa se je Zore popoldne poslovil od sobratov in vernikov v frančiškanski cerkvi na ljubljanskem Tromostovju, kjer je doslej živel in deloval. Več kot 50 frančiškanov ga je blagoslovilo s križem na čelo. Med drugim so mu podarili ključe frančiškanske hiše na Tromostovju, kjer je vedno dobrodošel, frančiškanski križ, duhovniško oblačilo in vrtnice v spomin na različne frančiškanske skupnosti po Sloveniji in tudi nekatere v tujini.

Številni izzivi Zore ljubljansko nadškofijo prevzema v času, ko je Cerkev v Sloveniji še vedno zaznamovana s finančnim polomom mariborske nadškofije, eden izmed izzivov novega nadškofa pa bodo tudi odnosi z državo, pri čemer si Zore želi, da bi bili stiki med obema bolj redni, kot so bili v zadnjih letih. Želi si tudi, da bi Cerkev in država znova obudili mešano komisijo, ki bi sproti pretresala in reševala vsa odprta vprašanja med verskimi skupnostmi in državo.

Zore je 36. škof po vrsti Stane Zore je 36. škof po vrsti na čelu ljubljanske (nad)škofije. Po njeni ustanovitvi leta 1461 jo je kot prvi škof med letoma 1463 in 1488 vodil Sigismund Lamberg. Sledilo je še 28 škofov, od leta 1961 pa se je po preoblikovanju v nadškofijo na vodilnem položaju do danes zvrstilo šest nadškofov. Prvi v samostojni Sloveniji je bil Alojzij Šuštar.