Soočenje na POP TV: Evropske plače leta 2015?

Janez Janša (SDS) je dejal, da so evropske plače možne, če se bo trend trenutne rasti nadaljeval. »To je mogoče in če bo tako, leta 2015 ne bomo samo odpravili revščine, ampak bomo tudi dosegli evropske plače. Odpravo revščine do leta 2015 si je zadala tudi OZN. Ne vem, če bo ves svet dosegel ta cilj, a za Slovenijo je to mogoče.« Pahor: Obstajajo mehanizmi »Položaj delavk v tekstilni industriji je težak zaradi nekonkurenčnosti njihovih podjetji,« je dejal Borut Pahor (SD). Dodal je, da »obstajajo mehanizmi,«, da Slovenija doseže evropske plače. Socialni demokrati bi po njegovih besedah zviševali davčno olajšavo in minimalne plače.

Jelinčič: Težko bo

Zmago Jelinčič (SNS) kot rešitev za tekstilno industrijo vidi »pravo upravo«. »Upravni odbor in nadzorni svet morata za razvoj jamčiti z lastnimi dohodkom. Nujen je tudi jasen razvojni program.« Dejal je, da so evropske plače mogoče. »Vendar bo to težko.«

Kresalova: Tega se pred štirimi leti nismo spraševali »Če se sprašujemo, kako živeti, je jasno, da je bilanca ta vlade slaba. Pred štirimi leti se tega nismo spraševali,« je dejal Katarina Kresal (LDS). Za slabo stanje krivi visoke davke in draga stanovanja, rešitev pa vidi v ustvarjanju delovnih mest z visoko dodano vrednostjo.

Šrot: Moramo poskrbeti za tiste, ki se ne znajdejo

Enako meni tudi Bojan Šrot (SLS). »Če bo politika znala ustvariti takšna delovna mesta, je možno, da bomo dosegli nemške plače.« Dodal je da, v ustavi piše, da je Slovenija socialna država in »moramo poskrbeti za tiste, ki se v življenju ne znajdejo najbolj«.

Bajuk: Mormo najti tržne niše Andrej Bajuk (NSi) rešitev vidi v dvigu produktivnosti. »Slovenska podjetja morajo najti tržne niše. Slovenija se bliža evropskim plačam. To je posledica gospodarske rasti. Zagotovilo, da bodo plače višje, je v rasti produktivnosti. Prepričan sem, da bomo tja prišli.«

Peče: Stroške že imamo na ravni EU

Sašo Peče (Lipa) je dejal, da je vlada preveč pogoltna. »Davčni sistem, ki ga je sprejela ta vlada, je dosegel, da smo najbolj obdavčeni v Evropi. Lipa bo znižala obdavčitev tako za delojemalce, kot za delodajalce.« Doseganje evropskih plač je po njegovem nujno, »če že imamo stroške na ravni EU.«

Erjavec: Odgovornost je na menedžerjih Karel Erjavec (DeSUS) je dejal, da se njegova stranka ne zavzema samo za aktualne upokojence. »Gospodarski podatki so dobri, nujna pa so prestrukturiranja nekaterih podjetji, kar je odgovornost njihovih menedžerjev. Problem politike je, da določene menedžerje nastavlja. Ta vlada to morda počne manj, kot prejšnje, a poglejte primer Palome,« je dejal.

Golobič: Z vseh državnih naročil odpada omet »Evropske plače niso nedosegljivi cilji,« je dejal Gregor Golobič (Zares). »A ne po tej poti. To je pot delovnih mest z nizko dodatno vrednostjo. Prava pot vodi skozi nove vrednote. Do evropskih plač vodi prestrukturiranje.« Tudi Golobič je dejal, da je država preveč pogoltna. »Z vseh državnih naročil odpada omet«.

Janša: V slovenskem zdravstvu je še veliko rezerv Predstavniki vseh osmih parlamentarnih strank so se dotaknili tudi stanja v zdravstvu. Po besedah Janše Slovenija za zdravstvo namenja delež bruto domačega proizvoda, ki je na povprečju EU. Sredstva za zdravstvo so se po njegovih besedah v zadnjih štirih letih zvišala, saj smo pred štirimi leti zanj namenjali 1,7 milijarde evrov, danes pa 2,1 milijarde evrov. Po Janševem prepričanju je v slovenskem zdravstvu še veliko rezerv, le "poiskati jih je treba". Izboljšati je treba tudi organizacijo in uvesti naročanje na uro, je povedal.

Pahor obljublja reformo zdravstvenega sistema Borut Pahor je povedal, da stranka ne nasprotuje zasebnemu zdravstvu, vendar je po njegovem naloga države, da ustanovi učinkovito strukturo javnega zdravstva. Če bo SD prevzela vlado, bo izvedla reformo zdravstvenega sistema in mu namenila več denarja, je napovedal Pahor. Povedal je tudi, da bi denar zagotovili s prerazporeditvijo postavk v proračunu.

Bajuk: Zdravstvo ne potrebuje finančne injekcije, temveč injekcijo racionalnosti V NSi si po besedah Bajuka zavzemajo za to, da obdržimo javno zdravstvo, koncesijam pa ne nasprotujejo, če se delijo na "nek pameten način". "Menimo tudi, da naše zdravstvo ne potrebuje finančne injekcije, potrebuje pa injekcijo racionalnosti," je dejal.

Kresalova: Težave v zdravstvu je treba reševati celostno "V zadnjih štirih letih nismo videli nobenega ukrepa, ki bi izboljšal kakovost javnega zdravstva," pa je ocenila predsednica LDS Katarina Kresal. Po njenem je treba sicer težave v zdravstvu reševati celostno, to pomeni, da je treba najprej uvesti konkurenco ZZZS in konkurenco na nivoju bolnišnic. "Predlagamo pa tudi individualno plačilo zdravnikov," je dejala.

Šrot: Denarja je v zdravstvu dovolj Predsednik SLS Bojan Šrot si želi, da bi se lahko v zdravstvu primerjali z najbolj razvitimi državami. Po njegovem je denarja v zdravstvu dovolj, zato gre predvsem za vprašanje organizacije in racionalne porabe teh sredstev. Posamezne napake so se po njegovem vedno dogajale in se tudi bodo. "Jih je pa treba zmanjšati na minimum," je dejal.

V Zares bi po besedah Gregorja Golobič težave v zdravstvu reševali z več denarja in drugačno organizacijo.

Erjavec opozoril na neracionalno porabo sredstev Po besedah predsednika DeSUS Karla Erjavca je težava slovenskega zdravstva predvsem v neracionalni porabi sredstev. Pri tem je opozoril, da je moralo ministrstvo za obrambo ob dveh milijardah evrov, ki jih država namenja za zdravstvo, iz svojih sredstev kupiti inkubatorje. "To pomeni, da sistem ni dobro postavljen. Šibak pa je tudi nadzor," je dejal.

Jelinčič: Za slabo opravljene operacije in smrti ne odgovarja nihče Predsednik SNS Zmago Jelinčič pa je ocenil, da je treba za odpravo anomalij v zdravstvu uvesti odgovornost tako vodilnih kot zdravnikov. Po njegovem namreč danes za slabo opravljene operacije in smrti ne odgovarja nihče, zdravniki pa dopoldne delajo v zdravstvenem domu, popoldne pa v svoji zasebni ordinaciji. "S tem je treba prenehati," je dejal.

Erjavec kot pogoj za koalicijo postavlja kompatibilnost programov Predsednik DeSUS Karl Erjavec je v uvodu dela soočenja, namenjenega napovedim o morebitnih prihodnjih koalicijah, moral odgovoriti na vprašanje, koga si ne želi za mandatarja oziroma s kom stranka po volitvah ne bi šla v koalicijo. Za Erjavca je za odgovor na to vprašanje treba počakati na volitve in to, koga bo predsednik države določil za mandatarja: "Potem pa bomo videli ali je naš program z njim kompatibilen ali ne."

Janez Janša je na vprašanje, kaj meni o izjavi ljubljanskega župana Zorana Jankovića, da je laž pod to vlado postala resnica, odgovoril, da je imel Janković v zadnjih dneh veliko povedati o vladi. Kot je povedal, je Janković že pred časom zahteval, da Ljubljana postane samostojna pokrajina. "Temu smo ugodili, pa ni bilo prav. Mislim, da mu ne gre tako slabo, da bi se moral pritoževat," je dejal.

Golobič v koalicijo ne bi vzel SNS Predsednik Zaresa Gregor Golobič je moral odgovoriti na vprašanje, kaj meni o izjavi predsednika sveta Zbora za republiko Petra Jambreka, da je t.i. levi trojček obseden z Janezom Janšo. Po njegovem je Jambrek "žrtev lastne obsedenosti". Golobič je hkrati odgovarjal na vprašanje, s katero od manjših strank bi sodelovali v vladi, če bi ta pripadla trojčku SD, LDS in Zares. Z DeSUS predsednik Zaresa težav ne vidi, vidi pa težave z predsednikom SNS Zmagom Jelinčičem.

Jelinčič: SNS je vedno podpirala, kar je bilo dobrega Prav slednji je nato odgovarjal na vprašanje, ali bi šel, če bi imel možnost izbire, raje v vlado s t.i. desno ali s t.i. levo opcijo. Povedal je, da je za to treba naprej počakati na volitve, "potem bomo pa videli kako bo". Ob tem je zanikal, da je SNS v tem mandatu podpirala predvsem vlado. "SNS je vedno podpirala, kar je bilo dobrega, tako v sedanji, kot prejšnjih vladah," je dejal.

Pahor v koalicijo "najverjetneje" ne bi povabil NSi SLS se po besedah Bojana Šrota do zdaj o morebitnih vladah ni pogovarjala še z nikomer, tajkuni, ki zanj niso zadeva SLS, pa se mu ne zdijo ovira, zaradi katere ne bi mogli sodelovati z SDS. Nasprotno od tega pa je predsednik SD Borut Pahor na vprašanje, ali bi v vlado povabil NSi, odgovoril z "najverjetneje ne".