So ameriški vohuni prisluškovali tudi telefonom v Sloveniji?

Potem ko je v zadnjih dneh razkritje, da je ameriška agencija za nacionalno varnost (NSA) prisluškovala številnim svetovnim voditeljem – nemški kanclerki Angeli Merkel naj bi velesila "visela na slušalki" več kot desetletje – streslo odnose med ZDA na eni ter Nemčijo in Francijo na drugi strani, je španski tisk v ponedeljek razkril, da je bilo pod skrivnim nadzorom ZDA proti koncu lanskega in v začetku letošnjega leta tudi 60 milijonov telefonskih pogovorov v njihovi državi.

Ameriški veleposlanik v Španiji je zato že dobil vabilo na pogovor, v prihodnjih dneh pa naj bi stvari razčiščevali tudi ameriški obveščevalci in njihovi nemški kolegi.

Nemčija, Francija, Španija. Zdi se, da se je seznam držav, v katerih so ZDA kazale neobičajno veliko zanimanja za telefonske pogovore, šele začel dobro sestavljati.

Kakšna razkritja lahko še pričakujemo? Se lahko na seznamu imen nadzorovanih držav pojavi tudi Slovenija?

Slovenija je v množičnem zajemu podatkov, ki jih prejme NSA "Slovenija je gotovo v množičnem zajemu podatkov, saj ZDA nadzirajo 95 odstotkov vsega internetnega prometa in komunikacije, ki se odvijajo prek tega. Verjetno Slovenija ni v glavnem fokusu. Gredo Podatki pa gredo kljub temu ravno tako v podatkovna skladišča NSA," pravi informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar.

Kljub temu Pirc Musarjeva meni, da naša politika na način, kot je nemška, za ZDA verjetno ni zanimiva. "Da bi pri nas prisluškovali, kot so v drugih državah, kjer so našli celo prisluškovalne naprave, pa nisem slišala, čeprav so tudi pri nas izvedli protiprislušne preglede."

Obesijo se na pojme, ki so zanje zanimivi "Američani spremljajo komuniciranje in opravljajo nadzor, kadar koli se pojavijo pojmi, ki so zanje zanimivi, se obesijo nanje, ne glede na to, od kod prihajajo," pravi evroposlanec Jelko Kacin, ki je v teh dneh kot član odbora EU za zunanjo politiko ravno v zvezi s prisluškovalno afero v Washingtonu.

O tem, kako utemeljeno je sklepati, da je bila tarča ameriških tajnih služb tudi Slovenija, Kacin takole: "Ne morem vam odgovoriti na to vprašanje, ker se s tem sami spopadajo in poskušajo ugotoviti, kje pravzaprav so. Teh odgovorov za zdaj nimajo, mi pa jih v tej fazi ne sprašujemo za konkretne primere, ker preprosto vidimo, da imajo težave z obvladovanjem vsega procesa."

Po mnenju Kacina je sicer ključno vprašanje, kaj NSA počne z vsemi podatki, ki jih zajame. Gre namreč za količine, ki jih je po Kacinovih besedah praktično nemogoče sprocesirati. "V bistvu so postali žrtve svojega početja."

Ne dvomim o tem, da so Američani prisluškovali v tujini, pravi Dimitrij Rupel Dimitrij Rupel, nekdanji veleposlanik v Washingtonu, ki je upokojitev dočakal kot veleposlanik v Trstu, na vprašanje o prisluškovanju slovenskim državljanom odgovarja: "Tega ne vem. Bilo bi neodgovorno od mene, če bi o tem špekuliral. O tem, ali pri nas prisluškujejo kakšne tuje službe, res ne morem ničesar povedati."

Je pa Rupel, kot pravi, zasledil informacije o tem, da države prisluškujejo druga drugi.

"Pri nekem nemškem diplomatu sem prebral, da je bil vedno zelo previden, kadar je šlo za telefonske pogovore, saj je imel občutek, da mu prisluškujejo. V diplomaciji, se mi zdi, so veleposlaništva vseh pomembnih držav opazovana in jih spremljajo. Mislim, da je to univerzalen pojav. Ne dvomim o tem, da imajo Američani sredstva, da to lahko počnejo, in tudi ne dvomim o tem, da so to počeli. Tehnologija, ki obstaja, to omogoča. Bojevati zoper to se je mogoče le tako, da je človek previden."

Ernest Petrič: Nekdaj je Američane Slovenija premalo zanimala … O tem, ali so prisluhi svetovne velesile Slovenijo obšli ali so jo zajeli, smo vprašali še enega nekdanjega veleposlanika v ZDA, danes ustavnega sodnika Ernesta Petriča.

"Težko odgovorim kategorično. Ko sem bil veleposlanik v ZDA, je Američane Slovenija zanimala premalo. Ne vem, ali smo tako pomemben dejavnik, da bi nam ZDA prisluškovale. Gotovo Nemčiji in Franciji, jasno. Vendar to ne pomeni, da sem rekel, da tega pri nas ni bilo." … danes bi jih lahko zanimali naši odnosi z Rusijo in Južni tok

Prisluškovanje NSA v Sloveniji – da ali ne? "Težko rečem, ampak vedno, ko se spuščaš v to dejavnost, na eni strani tehtaš, kaj boš z nelegalnimi metodami pridobil, na drugi strani pa je tveganje, da te najdejo in razkrijejo. Potem pade zaupanje, kredibilnost, obremenijo se medsebojni odnosi. Prisluškovanje o stvareh, ki so za globalno politiko države, kot je ZDA, nepomembne, je verjetno neracionalno in tega se ne bi šli. Vendar bi ZDA mogoče lahko zanimali naše prizadevanje za energetsko oskrbo, Južni tok, odnosi z Rusko federacijo, to pa je mogoče tema, vredna prisluškovanja."

Američane verjetno manj zanimajo naše domače zgodbe, dodaja Petrič.

Države niso dobre regulatorke, potreben je supranacionalni nadzor Prelomnica v zvezi z razkrivanjem spornih praks se je zgodila pred meseci, ko je zažvižgal Edward Snowden in razkril množičen telefonski in spletni nadzor NSA doma in v tujini, se strinja Nataša Pirc Musar.

"Po razkritju Edwarda Snowdna se je o teh zadevah vsaj začelo govoriti. V bližnji prihodnosti se bo, upam, glede tega nekaj moralo narediti v okviru mednarodnih pravil. Na to kažejo tudi odzivi nemške kanclerke in francoskega predsednika. Pokazalo se je namreč, da vsaka država zase tega ne regulira več pošteno. V glavnem vsi opažamo, da manjka supranacionalni nadzor."

Ameriška protifronta se krepi Da bi se to, o čemer govori Pirc Musarjeva, v resnici lahko zgodilo, kaže tudi neke vrste vohljaška protifronta, ta v teh dneh vznika na strani držav, ki nasprotujejo ameriškim prijemom širokega tajnega nadzora.

Brazilija tako skupaj z Nemčijo pripravlja resolucijo Združenih narodov, s katero bi zamejili posege v zasebnost na spletu. Pobuda za dokument je sicer nastala že poleti, zadnji dogodki pa so postopek njene priprave le pospešili.