Četrtek, 17. 4. 2014, 10.12
7 let, 11 mesecev
"Slovensko zdravstvo je podhranjeno za več kot milijardo evrov"
"Slovenski zdravniki ocenjujemo, da je slovensko zdravstvo še presenetljivo dobro in je po svoji kakovosti še primerljivo z najbolj razvitimi evropskimi državami, vendar padamo," je povedal predsednik Zdravniške zbornice Slovenije Andrej Možina.
Ob tem pa je izpostavil, da za zdravstvo prispevamo relativno malo, v povprečju 1800 evrov na prebivalca, medtem ko povprečje EU znaša 2500 evrov. To po njegovih besedah pomeni, da je slovensko zdravstvo podhranjeno za več kot milijardo evrov.
Vsekakor pa po njegovem mnenju lahko očitamo dvema glavnima akterjema, ki ne delujeta dobro, in sicer regulatorju in financerju, ministrstvu za zdravstvo in Zavodu za zdravstveno varstvo Slovenije (ZZZS). Omenjeni zavod, kot pojasni, nima nobenega vpliva na to, koliko bo imel denarja, kako ga bo razporedil, tudi ne na to, kaj bo kupil za ta denar. Regulator oziroma ministrstvo za zdravje pa po njegovih besedah ni zmožen urejati zdravstvenega sistema, saj nima niti znanja niti kadra.
Po Ihanovem prepričanju slovensko zdravstvo resnično potrebuje reformo, vendar tudi reformni svet, ki bi ga sestavljalo približno pet ljudi. Njegova naloga bi bila komunikativen odnos z javnostjo, da bi mu jo uspelo prepričati o potrebnosti sprememb v zdravstvu. Ta svet bi moral ljudem na razumljiv način vsebinsko pojasnjevati vse ukrepe, ki bi bili potrebni.
Če bi znali prerazporediti delo, bi bilo zdaj v zdravstvenem sistemu dovolj sredstev za zaposlitev okoli 400 zdravnikov, meni generalni direktor ZZZS Samo Fakin. Prav tako je izpostavil, da bi moralo ministrstvo za zdravje oblikovati strateški razvojni načrt zdravstvenega sistema in šele ko bomo dosegli splošni družbeni konsenz o tem, kakšno zdravstvo želimo, potem je šele treba začeti z reformami.
Prav tako je glede izenačitve solidarnosti v zdravstvenem sistemu povedal, da imamo še vedno dogovorne in ne enake prispevne stopnje oziroma univerzalne prispevne stopnje kot jih na primer poznajo Nemci. "Pri nas se še vedno pogajamo s posameznimi skupinami in je stvar politične odločitve, kdo bo plačeval manj".
Med drugim je tudi povedal, da bi lahko do dodatnih novih finančnih sredstev prišli še z trošarinami na alkohol, tobak in sladke pijače ter nižjo stopnjo DDV za zdravila.
Na vladi bom zagovarjala izključitev specializantov in pripravnikov iz zakona o izvrševanju proračuna, ker je, kot veste zdravstvo del javnega sektorja in v njemu veljajo enaka pravila za vse. Kar pomeni, da ni zaposlovanja, plače se zmanjšujejo itd., pa je napovedala državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Nina Pirnat.
Predsednik republike Borut Pahor je v okviru projekta Slovenija 2030 gostil posvet na temo prihodnosti slovenskega javnega zdravstva. Posvet sklical, ker ocenjuje, da je stane v zdravstvu alarmantno. Kot je uvodoma poudaril, so bili problemi bančne problematike v letih 2008 in 2009 manjši od problemov, s katerimi se zdaj soočamo v zdravstvenem sistemu.
Na povabilo predsednika republike so se na posvet v kristalni dvorani predsedniške palače med drugim odzvali državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Nina Pirnat, predsednik Zdravniške zbornice Slovenije Andrej Možina, predsednik zdravniškega sindikata Fides Konrad Kuštrin, predsednik Slovenskega zdravniškega društva Pavel Poredoš, generalna direktorja obeh kliničnih centrov Simon Vrhunec in Gregor Pivec, poslanec PS in predsednik vladnega strateškega sveta za zdravstvo Darko Jazbec, vodja ambulante Pro Bono Aleksander Doplihar, generalni direktor Zavoda za zdravstveno varstvo Slovenije Samo Fakin in varuhinja bolnikovih pravic Ljubljana Duša Hlade Zore.