Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

SP v nogometu

Torek,
26. 5. 2026,
20.04

Osveženo pred

1 mesec, 2 tedna

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 0,17

Natisni članek

Natisni članek

človeška ribica Postojnska jama

Torek, 26. 5. 2026, 20.04

1 mesec, 2 tedna

Slovenski fenomen: človeške ribice v Postojnski jami praznujejo deset let

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 0,17
človeška ribica | Foto Postojnska jama

Foto: Postojnska jama

V soboto bo minilo deset let, odkar so se v Postojnski jami izlegle človeške ribice. V okviru lastnega jamskega laboratorija in v sodelovanju z raziskovalci tam poteka njihovo sistematično preučevanje. Danes se tam razvija 21 zmajevih mladičev, ki so trenutno na približno dveh tretjinah svoje končne velikosti.

Pred kratkim so 21 človeških ribic ponovno pregledali biologi z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani in dopolnili dolgoročni niz podatkov. Mladiče so izmerili, stehtali, jih fotografsko dokumentirali ter jim odvzeli brise kože za nadaljnje analize.

Lilijana Bizjak Mali iz Biotehniške fakultete, ki leglo spremlja že od začetka, je pojasnila: "Mladiči danes merijo med 17 in 21,6 centimetra, tehtajo pa v povprečju od osem do 11 gramov. Trenutno so približno na dveh tretjinah svoje končne velikosti. So v pozni mladostni fazi in bodo kmalu vstopili v fazo spolne zrelosti."

Človeška ribica | Foto: Postojnska jama Foto: Postojnska jama

Mladiči živijo v večjih akvarijih, kjer je v posamezni skupini po nekaj osebkov. Redno jih spremljata jamska biologa, občasno pa tudi raziskovalci z ljubljanske univerze. 

Človeška ribica (Proteus anguinus) je jamska dvoživka, ki živi v podzemnih vodah Dinarskega krasa. Gre za endemit jugovzhodne Evrope, ki je prilagojen na življenje v popolni temi – nima pigmenta, zato je koža belkasta ali rožnata, oči pa so zakrnele in nefunkcionalne.

Namesto vida se zanaša na izjemno razvit čut za zaznavanje okolja v vodi. Zaradi svoje redkosti, dolge življenjske dobe in posebnih prilagoditev velja za enega najbolj prepoznavnih simbolov kraškega podzemlja in pomemben predmet znanstvenih raziskav.
Ne spreglejte