Četrtek, 14. 5. 2026, 16.36
1 mesec, 3 tedne
Slovenija krepko pod evropskim povprečjem pri uživanju rib
V Sloveniji so med najbolj prepoznavnimi lokalno pridelanimi ribami različne vrste postrvi, med njimi tudi vse bolj priljubljena potočna zlatovčica.
Kljub temu, da ima Slovenija kakovostne in sledljive ribe, poraba ostaja pod evropskim povprečjem. Povprečen prebivalec Slovenije letno zaužije okoli 13 kilogramov rib in ribjih proizvodov, medtem ko na leto poje skoraj 90 kilogramov mesa.
Direktor zavoda za ribištvo Slovenije Matevž Podjed
Po podatkih Zavoda za ribištvo Slovenije (ZZRS) povprečen prebivalec Slovenije letno zaužije okoli 13 kilogramov rib in ribjih proizvodov, kar je precej manj od evropskega povprečja, ki je leta 2023 znašalo 22,89 kilograma na prebivalca. V primerjavi s tem letno zaužijemo skoraj 90 kilogramov mesa na prebivalca.
Poraba rib se počasi povečuje
Kljub temu podatki kažejo, da se zanimanje za ribe in ribje proizvode v Sloveniji postopoma povečuje, predvsem zaradi večje ozaveščenosti o zdravi prehrani in trajnostni pridelavi hrane. Slovenija je po zadnjih podatkih med državami, kjer se je poraba rib v zadnjih letih rahlo povečala, medtem ko je v številnih večjih evropskih državah upadla, pravijo na ZZRS.
"Slovenija ima dobre naravne pogoje, znanje in tradicijo za pridelavo kakovostnih rib. Pri samooskrbi zato ni pomembna le količina proizvodnje, ampak tudi to, da potrošniki prepoznajo prednosti lokalnih rib in jih pogosteje vključijo v prehrano," poudarja Matevž Podjed, direktor ZZRS.
Po podatkih Evropske komisije se pomen samooskrbe pri ribah v zadnjih letih povečuje tudi na ravni EU. Stopnja samooskrbe EU z ribami in proizvodi ribištva je leta 2023 prvič po letu 2018 ponovno zrasla in dosegla 38,1 odstotka.
Priložnost za Slovenijo
Na ZZRS izpostavljajo, da ima Slovenija na področju rib pomemben razvojni potencial, predvsem zaradi kakovostnega okolja, strokovnega znanja in vse večjega zanimanja potrošnikov za lokalno in sledljivo hrano.
"Potrošniki danes vse bolj cenijo kakovostno in sledljivo hrano. Pri ribah imamo v Sloveniji dobre pogoje, izziv pa je predvsem večja prepoznavnost domačih rib med potrošniki," pojasni Podjed.
Ribogojnica Soča z lastno trgovino potrošnikom omogoča dostop do svežih lokalno pridelanih rib in sledljivega izvora. Lokalno pridelane ribe pomenijo krajšo pot od ribogojnice ali vode do krožnika, večjo svežino in boljši nadzor nad kakovostjo.
Pridelava rib visoke kakovosti
Slovenija ima dobro ohranjene vodne ekosisteme in dolgo tradicijo upravljanja ribjih populacij, kar omogoča pridelavo rib visoke kakovosti. "Slovenija ima dobre naravne pogoje, znanje in tradicijo za pridelavo kakovostnih rib. Pri samooskrbi zato ni pomembna le količina proizvodnje, ampak tudi to, da potrošniki prepoznajo prednosti lokalnih rib in jih pogosteje vključijo v prehrano," poudarja Podjed.
Kot pravijo na ZZRS, v času negotovih razmer na globalnih trgih postaja vprašanje prehranske varnosti vse pomembnejše, zaradi česar ima večja vloga domače pridelave rib ob podpori ozaveščenih potrošnikov pomemben strateški pomen za prihodnost prehrane v Sloveniji. Ob tem dodajajo, da lahko večja prisotnost slovenskih rib na krožnikih pomembno prispeva k razvoju domače pridelave in krepitvi prehranske odpornosti Slovenije.