Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Torek,
7. 7. 2026,
12.05

Osveženo pred

1 mesec, 1 teden

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1,29

Natisni članek

Natisni članek

Andrej Šircelj ministrstvo za finance

Torek, 7. 7. 2026, 12.05

1 mesec, 1 teden

Šircelj o demografskem skladu: Državno premoženje se bo upravljalo drugače #video

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1,29

Minister za finance Andrej Šircelj je na današnji novinarski konferenci predstavil predlog zakona o nacionalnem demografskem skladu, ki predvideva koncentracijo državnega premoženja, od katerega bodo imeli koristi tisti, ki so to premoženje ustvarjali. Namen demografskega sklada je po njegovih besedah zagotavljanje novih virov financiranja pokojnin in oskrbe starejših. Sam pričakuje, da bo v drugi polovici leta zakon o demografskem skladu v državnem zboru, veljati pa bi začel 1. januarja 2027.

Finančni minister Andrej Šircelj in državni sekretar na ministrstvu Peter Papež sta na novinarski konferenci predstavila predlog zakona o nacionalnem demografskem skladu, ki je bil danes poslan v javno obravnavo. 

Šircelj je uvodoma poudaril, da sta med izzivi današnjega časa demografija in daljšanje pričakovane življenjske dobe. Število upokojencev naj bi se po njegovih besedah ob podaljševanju življenjske dobe povečalo za približno sto tisoč na 755 tisoč do leta 2050.

"Če danes dajemo za pokojnine nekaj manj kot sedem milijard evrov, bomo leta 2055 plačevali nekaj manj kot devet milijard evrov, seveda ob predpostavki, da rast pokojnin ostane takšna, kot je. Ta razlika je dve milijardi, kar pomeni, da za financiranje pokojnin potrebujemo nove vire," je pojasnil.

Premoženje, ki so ga ustvarili upokojenci in ga ustvarjajo ljudje, je eden izmed teh dodatnih virov. "Prav je in pravično je, da bodo koristi od premoženja, ki so ga ustvarili, imeli upokojenci. Namen demografskega sklada je, da imajo tisti, ki so ustvarili to premoženje, od tega tudi koristi," je pojasnil Šircelj. 

Šircelj: Upravljanje enega sklada bo bolj preprosto

Zakon o demografskem skladu predvideva koncentracijo državnega premoženja in njegovo drugačno upravljanje. V demografski sklad se bo poleg obstoječega premoženja, ki ga upravlja SDH, vključilo tudi premoženje, ki ga trenutno upravljajo Kad, ZPIZ in ZZZS. 

Prepričan je, da bo imelo drugačno upravljanje državnega premoženja določene koristi. "Upravljanje bo bolj profesionalno in bolj preprosto. Veliko lažje je na profesionalen način upravljati en sklad kot imeti številne sklade, kjer se premoženje upravlja po različnih metodah in postopkih. Gre torej za koncentracijo kapitala in poenostavitev upravljanja, pri čemer se upošteva vsa načela, ki so za takšno upravljanje potrebna," je poudaril finančni minister.

Načela upravljanja premoženja so razložena v predlogu zakona. "Govorimo o načelu skrbnosti, načelu vestnega upravljanja, poštenega upravljanja, o odgovornosti in neodvisnosti, ki zagotavljajo samostojno in nepolitično delovanje takšnega sklada. Prav tako govorimo o načelu sledljivosti, preglednosti, gospodarnosti in učinkovitosti. Del kapitala se tako akumulira, hkrati pa zakonske rešitve tudi omogočajo, da bo ta kapital trajno rasel in s tem prinašal koristi sedanjim in seveda tudi prihodnjim upokojencem," je pojasnil Šircelj.

Začetna vrednost premoženja sklada ocenjena na skoraj 17 milijard evrov

Del vsakoletnih prihodkov od upravljanja premoženja bo šel namreč v pokojninsko blagajno ter za namene dolgotrajne oskrbe in družinske politike, del pa se bo reinvestiral z namenom trajnega plemenitenja premoženja sklada.

Glede na osnutek zakona je začetna vrednost premoženja sklada sicer ocenjena na skoraj 17 milijard evrov. Predvideno je, da bo sklad vsako leto vplačal 40 odstotkov prejetih dividend ter 40 odstotkov kupnin od prodaje nestrateških naložb tekočega leta v pokojninsko blagajno. Sklad bo glede na osnutek ob tem vsako leto za namen sofinanciranja politike za skrb za starejše namenil 10 odstotkov dividend, prejetih v preteklem letu, dodatnih 10 odstotkov pa še za ukrepe družinske politike.

Za namene reinvestiranja pa bo šlo torej letno 40 odstotkov prejetih dividend in 60 odstotkov od morebitnih kupnin.

Papež: Vsaka komunikacija z državnimi organi mora imeti sledljivost

"Očitki, da naj bi šlo samo za koncentrirano politično moč, absolutno niso upravičeni. Zakon namreč izrecno določa načelo neodvisnosti, sklad upravlja naložbe samostojno in neodvisno. Organi sklada niso vezani na navodila državnih organov in drugih oseb. Vsaka komunikacija z državnimi organi pa mora imeti sledljivost. Namen zakona je, da se poveča učinkovitost upravljanja in ne vpliv politike na sklad," pa je zagotovil državni sekretar na finančnem ministrstvu Peter Papež

Šircelj je napovedal, da bo šel zakonski predlog po sprejetju na vladi v DZ po rednem postopku, veljati pa naj bi začel s 1. januarjem 2027. Pričakuje, da ga bo vlada uskladila tudi s socialnimi partnerji.

Celoten predlog zakona o demografskem skladu, ki bo danes poslan v javno obravnavo, si lahko preberete tukaj

Vlada prihodnji teden predvidoma s prvim korakom k rebalansu letošnjega proračuna

Ob robu novinarske konference je Šircelj povedal, da je vlada že na eni od preteklih sej pregledala stanje odhodkov po ministrstvih. "To zdaj dopolnjujemo. Računam, da bomo prihodnji teden na proračunski seji imeli natančnejše izračune in projekcije, ki bodo osnova za rebalans proračuna za leto 2026," je dejal.

Šircelj je ob tem opozoril na velika odstopanja pri odhodkih glede na pretekla leta. Primerjava med prvimi petimi meseci letos in lani po njegovih besedah kaže na enormno povečanje odhodkov v višini 1,5 milijarde evrov. "To ni bila praksa v preteklih letih, tudi ne v tistih letih, ko so bile volitve," je poudaril.

Po podatkih, ki jih je danes objavil fiskalni svet, je državni proračun v prvem letošnjem polletju izkazal 1,2 milijarde evrov primanjkljaja. Polletni primanjkljaj je za okoli polovico višji kot v enakem obdobju lani, presegel je tudi polovico načrtovanega primanjkljaja za celo leto (2,1 milijarde evrov). Fiskalni svet je ob tem opozoril na tveganje, da bo celoletni primanjkljaj višji od predvidenega.

denar evri
Novice Fiskalni svet opozarja: Javnofinančne razmere se še naprej slabšajo
Andrej Šircelj
Novice Minister Andrej Šircelj: Če kdo straši z Zujfom, so to lažna sporočila
Ne spreglejte