Petek, 12. 6. 2026, 14.11
2 meseca, 1 teden
Šircelj: Dinamika zniževanja primanjkljaja odvisna tudi od interventnega zakona
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,60
Poudaril je, da minister ne more "kakorkoli zamakniti kakršnekoli določbe sprejetega zakona". Če bi to želeli storiti, bi ga morali spremeniti, pri čemer bi morale spremembe znova skozi parlamentarni postopek. "Tega pa nimam namena predlagati," je dejal Šircelj.
Dinamika zniževanja javnofinančnega primanjkljaja bo odvisna tudi od posledic interventnega zakona za razvoj Slovenije za javne finance, ki pa jih še ocenjujejo, je danes za STA v Luksembourgu povedal finančni minister Andrej Šircelj. Sprememb zakona sicer ne namerava predlagati, je dodal ob robu srečanja finančnih ministrov EU.
"Časovnica zmanjševanja primanjkljaja še ni jasna. To se pravi, ali bo to trajalo tudi v letu 2027 ali bo to mogoče narediti še v letu 2026," je o načrtih za znižanje slovenskega javnofinančnega primanjkljaja pod tri odstotke bruto domačega proizvoda (BDP) dejal Šircelj.
Kot je pojasnil, bo to odvisno od natančnih analiz in tudi natančne ocene, kako velik je dejansko primanjkljaj.
V pripravi tudi natančnejša analiza
Med drugim je po ministrovih besedah v pripravi natančnejša analiza, kakšen bo javnofinančni učinek maja sprejetega interventnega zakona za razvoj Slovenije. Glede na ugotovitve bodo nato prilagodili tudi odhodkovno stran in to, koliko časa bo ta prilagoditev trajala, je še povedal minister.
Poudaril je, da minister ne more "kakorkoli zamakniti kakršnekoli določbe sprejetega zakona". Če bi to želeli storiti, bi ga morali spremeniti, pri čemer bi morale spremembe znova skozi parlamentarni postopek. "Tega pa nimam namena predlagati," je dejal.
V Bruslju sklenili, da ni razlogov za sprožitev postopka zaradi presežnega primanjkljaja proti Sloveniji
K sprejetju ustreznih ukrepov za znižanje primanjkljaja je sicer pretekli teden Slovenijo pozvala Evropska komisija. Glede na njeno gospodarsko napoved bo namreč slovenski javnofinančni primanjkljaj letos znašal 3,3, prihodnje leto pa 3,5 odstotka BDP. Obenem so opozorili na maja sprejeti interventni zakon, katerega ukrepi bi lahko imeli v tem letu negativni javnofinančni učinek v višini med 0,5 in 1,0 odstotka BDP.
Kljub temu da bo primanjkljaj presegel z evropskimi pravili določeno mejo treh odstotkov, so v Bruslju sklenili, da za zdaj ni razlogov za sprožitev postopka zaradi presežnega primanjkljaja proti Sloveniji. Bi se pa to lahko zgodilo jeseni, če slovenska vlada ne bo sprejela ustreznih ukrepov.
Šircelj na prvem zasedanju finančnih ministrov EU
Slovenijo je komisija obenem opozorila na odstopanje od poti rasti očiščenih javnofinančnih izdatkov, določene v nacionalnem srednjeročnem fiskalno-strukturnem načrtu za obdobje 2025–2028. Ti so po novem edini kazalnik za spremljanje upoštevanja evropskih fiskalnih pravil.
Ta sicer državam članicam omogočajo, da ob nastopu nove vlade spremenijo svoj načrt. "Na vladi o tem še nismo govorili, sam pa razmišljam o tem," je na vprašanje STA, ali namerava nova slovenska vlada Bruselj zaprositi za spremembo načrta, odgovoril Šircelj. Udeležuje se prvega zasedanja finančnih ministrov EU, odkar je znova prevzel položaj.
